Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23. Ta redek, mehak in upogljiv element se najde v kombinaciji z drugimi v določenih mineralih in se uporablja za izdelavo določenih zlitin.

Vanadij, ₂₃V

Vanadij
Izgovarjava	IPA: [vanádij]
Videz	modro srebrno siva kovina
Standardna atomska teža Ar, std(V)	50,9415(1)[1]
Vanadij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ V ↓ Nb titan ← vanadij → krom
Vrstno število (Z)	23
Skupina	skupina 5
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d3 4s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 11, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1910 °C
Vrelišče	3407 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,11 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,5 g/cm3
Talilna toplota	21,5 kJ/mol
Izparilna toplota	444 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,89 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.828 2.016 2.250 2.541 2.914 3.406
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,63
Ionizacijske energije	1.: 650,9 kJ/mol 2.: 1414 kJ/mol 3.: 2830 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 134 pm
Kovalentni polmer	153±8 pm
Spektralne črte vanadija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	4560 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	8,4 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	30,7 W/(m⋅K)
Električna upornost	197 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+255,0·10−6 cm3/mol (298 K)[2]
Youngov modul	128 GPa
Strižni modul	47 GPa
Stisljivostni modul	160 GPa
Poissonovo razmerje	0,37
Mohsova trdota	6,7
Trdota po Vickersu	628–640 MPa
Trdota po Brinellu	600–742 MPa
Številka CAS	7440-62-2
Zgodovina
Odkritje	Andrés Manuel del Río (1801)
Prva izolacija	Henry Enfield Roscoe (1867)
Poimenoval po	Nils Gabriel Sefström (1830)
Najpomembnejši izotopi vanadija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 48V sint. 16 d β+ 48Ti 49V sint. 330 d ε 49Ti 50V 0,25% 1,5×1017 let ε 50Ti β− 50Cr 51V 99,75% stabilen
Kategorija: Vanadij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Zunanje povezave

• vanadij v periodnem sistemu video posnetkov (Univerza v Nottinghamu)

Sklici

1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.