Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102. Je zelo radioaktiven element.

Nobelij, ₁₀₂No

Nobelij
Izgovarjava	IPA: [nɔˈbeːlij]
Masno število	[259]
Nobelij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Yb ↑ No ↓ (Uph) mendelevij ← nobelij → lavrencij
Vrstno število (Z)	102
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid (predvideno)[1]
Tališče	827 °C (predvideno)[1]
Gostota (blizu s.t.)	9,9(4) g/cm3 (predvideno)[2]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,3 (predvideno)[3]
Ionizacijske energije	1.: 639[4] kJ/mol 2.: 1254,3 kJ/mol 3.: 2605,1 kJ/mol (vse razen prvega ocenjeno)
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)[2]
Številka CAS	10028-14-5
Zgodovina
Poimenovanje	po Alfred Nobel
Odkritje	Joint Institute for Nuclear Research (1966)
Najpomembnejši izotopi nobelija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 253No sint. 1,6 min 80% α 249Fm 20% β+ 253Md 254No sint. 51 s 90% α 250Fm 10% β+ 254Md 255No sint. 3,1 min 61% α 251Fm 39% β+ 255Md 257No sint. 25 s 99% α 253Fm 1% β+ 257Md 259No sint. 58 min 75% α 255Fm 25% ε 259Md <10% SF
Kategorija: Nobelij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Glej tudi

• nobelijeve anorganske spojine

Sklici

1. Lide, David R., ur. (2003). CRC Handbook of Chemistry and Physics (84th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0484-9.
2. Fournier, Jean-Marc (1976). »Bonding and the electronic structure of the actinide metals«. Journal of Physics and Chemistry of Solids. 37 (2): 235–244. Bibcode:1976JPCS...37..235F. doi:10.1016/0022-3697(76)90167-0.
3. Dean, John A., ur. (1999). Lange's Handbook of Chemistry (15 izd.). McGraw-Hill. Section 4; Table 4.5, Electronegativities of the Elements.
4. https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.8b09068