Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Protaktinij, ₉₁Pa

Protaktinij
Izgovarjava	IPA: [protaktínij]
Videz	svetel, srebrn kovinski lesk
Standardna atomska teža Ar, std(Pa)	231,03588(1)[1]
Protaktinij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Pr ↑ Pa ↓ (Uqp) torij ← protaktinij → uran
Vrstno število (Z)	91
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f2 6d1 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 20, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1568 °C
Vrelišče	4027 °C (?)
Gostota (blizu s.t.)	15,37 g/cm3
Talilna toplota	12,34 kJ/mol
Izparilna toplota	481 kJ/mol
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3, +4, +5 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,5
Ionizacijske energije	1.: 568 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 163 pm
Kovalentni polmer	200 pm
Spektralne črte protaktinija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​telesno centrirana tetragonalna[2]
Temperaturni raztezek	~9,9 µm/(m⋅K)[3] (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	47 W/(m⋅K)
Električna upornost	177 nΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[4]
Številka CAS	7440-13-3
Zgodovina
Prediction	Dmitri Mendeleev (1869)
Odkritje in prva izolacija	Kasimir Fajans in Oswald Helmuth Göhring (1913)
Poimenoval po	Otto Hahn in Lise Meitner (1917–8)
Najpomembnejši izotopi protaktinija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 229Pa sint. 1,5 d ε 229Th 230Pa sint. 17,4 d ε 230Th 231Pa 100% 3,276×104 y α 227Ac 232Pa sint. 1,31 d β− 232U 233Pa sled 26,967 d β− 233U 234Pa sled 6,75 h β− 234U 234mPa sled 1,17 min β− 234U
Kategorija: Protaktinij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Sklici

1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. Donohue, J. (1959). »On the crystal structure of protactinium metal«. Acta Crystallographica. 12 (9): 697. doi:10.1107/S0365110X59002031.
3. Cverna, Fran, ur. (2002). »Chapter 2. Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal Properties of Metals (PDF). ASM International. str. 11. ISBN 0871707683.
4. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86. izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.