Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59. Prazeodim je mehak kovinski element srebrne barve iz skupine lantanoidov. Nekako bolj je odporen proti koroziji na zraku kot evropij, lantan, cerij ali neodim, vendar razvije zeleno oksidno prevleko, ki na zraku odpada, ter tako izpostavi oksidaciji še več kovine. Zaradi tega je prazeodim treba shranjevati pod lahkim mineralnim oljem ali zapečatenega v plastiko ali steklo.
Prazeodim | |||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [prazeodím] | ||||||||||||||||||||||
Videz | sivkasto bel | ||||||||||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(Pr) | 66(1) 140,907[1] | ||||||||||||||||||||||
Prazeodim v periodnem sistemu | |||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 59 | ||||||||||||||||||||||
Skupina | n/a | ||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 6 | ||||||||||||||||||||||
Blok | blok f | ||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f3 6s2 | ||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 21, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | trdnina | ||||||||||||||||||||||
Tališče | 935 °C | ||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 3130 °C | ||||||||||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | 6,77 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TT) | 6,50 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 6,89 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 331 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | 27,20 J/(mol·K) | ||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| |||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | 0,[2] +1,[3] +2, +3, +4, +5 (rahlo bazični oksid) | ||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,13 | ||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| ||||||||||||||||||||||
Atomski polmer | empirično: 182 pm | ||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 203±7 pm | ||||||||||||||||||||||
Spektralne črte prazeodima | |||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | |||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | ||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz) | ||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka tanka palica | 2280 m/s (pri 20 °C) | ||||||||||||||||||||||
Temperaturni raztezek | α, poly: 6,7 µm/(m⋅K) (pri s.t.) | ||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 12,5 W/(m⋅K) | ||||||||||||||||||||||
Električna upornost | α, poly: 0,700 µΩ⋅m (pri s.t.) | ||||||||||||||||||||||
Magnetna ureditev | paramagnetik[4] | ||||||||||||||||||||||
Magnetna susceptibilnost | +5010,0·10−6 cm3/mol (293 K)[5] | ||||||||||||||||||||||
Youngov modul | α form: 37,3 GPa | ||||||||||||||||||||||
Strižni modul | α form: 14,8 GPa | ||||||||||||||||||||||
Stisljivostni modul | α form: 28,8 GPa | ||||||||||||||||||||||
Poissonovo razmerje | α form: 0,281 | ||||||||||||||||||||||
Trdota po Vickersu | 250–745 MPa | ||||||||||||||||||||||
Trdota po Brinellu | 250–640 MPa | ||||||||||||||||||||||
Številka CAS | 7440-10-0 | ||||||||||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||||||||||
Odkritje | Carl Auer von Welsbach (1885) | ||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi prazeodima | |||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.