Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni, skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v elektronkah in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.

Neon, ₁₀Ne

Neon
Izgovarjava	IPA: [ˈneːɔn]
Videz	brezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Ne)	20,1797(6)[1]
Neon v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson He ↑ Ne ↓ Ar fluor ← neon → natrij
Vrstno število (Z)	10
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 2
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[He] 2s2 2p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−248,59 °C
Vrelišče	−246,046 °C
Gostota (pri STP)	0,9002 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	1,207 g/cm3[2]
Trojna točka	−248,594 °C, 43,37 kPa[3][4]
Kritična točka	−228,6582 °C, 2,7686 MPa[4]
Talilna toplota	0,335 kJ/mol
Izparilna toplota	1,71 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	20,79[5] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −261,1 −260,1 −258,1 −255,2 −252,2 −246,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0
Ionizacijske energije	1.: 2080,7 kJ/mol 2.: 3952,3 kJ/mol 3.: 6122 kJ/mol (več)
Kovalentni polmer	58 pm
Van der Waalsov polmer	154 pm
Spektralne črte neona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	435 m/s (plin, pri 0 °C)
Toplotna prevodnost	49,1×10−3 W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[6]
Magnetna susceptibilnost	−6,74·10−6 cm3/mol (298 K)[7]
Stisljivostni modul	654 GPa
Številka CAS	7440-01-9
Zgodovina
Prediction	William Ramsay (1897)
Odkritje in prva izolacija	William Ramsay & Morris Travers[8][9] (1898)
Najpomembnejši izotopi neona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 20Ne 90,48% stabilen 21Ne 0,27% stabilen 22Ne 9,25% stabilen
Kategorija: Neon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

Uporaba

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:

• indikatorji visokih napetosti,
• zaščita pred strelo,
• elektronke za merjenje valovanja,
• televizijske cevi,
• izdelava plinskega laserja.

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot kriogensko zamrzovalno sredstvo, toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.

Zgodovina

Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.

Pojavitve

Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.

Glej tudi

• neonove anorganske spojine
• Neon (video), University of Nottingham

Sklici

1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. Hammond, C. R. (2000). The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition (PDF). CRC press. str. 19. ISBN 0849304814.
3. Preston-Thomas, H. (1990). »The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90)«. Metrologia. 27 (1): 3–10. Bibcode:1990Metro..27....3P. doi:10.1088/0026-1394/27/1/002.
4. Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
5. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". in Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology, pages 343–383. Wiley. DOI: 10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.pub2
6. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
7. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
8. Ramsay, William; Travers, Morris W. (1898). »On the Companions of Argon«. Proceedings of the Royal Society of London. 63 (1): 437–440. doi:10.1098/rspl.1898.0057.
9. »Neon: History«. Softciências. Pridobljeno 27. februarja 2007.

Zunanje povezave