From Wikipedia, the free encyclopedia
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97. Ta radioaktivni kovinski element iz skupine aktinoidov so najprej sintetizirali z obstreljevanjem americija z delci alfa (ioni helija) in ga poimenovali po kalifornijskem mestu Berkeley. Berkelij je bil peti sintetizirani transuranski element.
 | ||||||
| Berkelij | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Izgovarjava | IPA: [berkélij ] | |||||
| Videz | srebrnkast | |||||
| Masno število | [247] | |||||
| Berkelij v periodnem sistemu | ||||||
| ||||||
| Vrstno število (Z) | 97 | |||||
| Skupina | n/a | |||||
| Perioda | perioda 7 | |||||
| Blok | blok f | |||||
| Razporeditev elektronov | [Rn] 5f9 7s2 | |||||
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 27, 8, 2 | |||||
| Fizikalne lastnosti | ||||||
| Faza snovi pri STP | trdnina | |||||
| Tališče | 986 °C | |||||
| Vrelišče | 2627 °C | |||||
| Gostota (blizu s.t.) | alpha: 14.78 g/cm3 beta: 13.25 g/cm3 | |||||
| Talilna toplota | 7.92 kJ/mol (izračunana) | |||||
| Lastnosti atoma | ||||||
| Oksidacijska stanja | +2, +3, +4, +5[1] | |||||
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1.3 | |||||
| Ionizacijske energije |
| |||||
| Atomski polmer | empirično: 170 pm | |||||
 | ||||||
| Druge lastnosti | ||||||
| Pojavljanje v naravi | umetno | |||||
| Toplotna prevodnost | 10 W/(m⋅K) | |||||
| Magnetna ureditev | paramagneten | |||||
| Številka CAS | 7440-40-6 | |||||
| Zgodovina | ||||||
| Poimenovanje | po Berkeleyju, kjer je bil odkrit | |||||
| Odkritje | Lawrence Berkeley National Laboratory (1949) | |||||
| ||||||
Količine berkelija-249 (razpolovni čas 314 dni), ki jih je moč tehtati, omogočajo odkritje nekaterih lastnosti s pomočjo makroskopskih količin. Leta 2004 berkelij še ni bil izoliran v svoji elementarni obliki, vendar domnevajo, da je srebrna kovina, ki pri povišanih temperaturah na zraku zlahka oksidira in je topna v raztopinah mineralnih kislin. Za identifikacijo različnih spojin berkelija se uporabljajo tehnike loma žarkov X; z njimi je moč odkriti berkelijev dioksid (BkO2), berkelijev fluorid (BkF3), berkelijev oksiklorid (BkOCl), in berkelijev trioksid (BkO3). Leta 1962 so izolirali vidno količino berkelijevega klorida, ki je tehtala 3 milijardinke grama. To je bila prva vidna količina čiste berkelijeve spojine.
Kot drugi aktinoidi se tudi berkelij kopiči v okostnih tkivih. Ta element nima znane rabe izven temeljnih raziskav in ne igra nobene biološke vloge.
Berkelij so prvič sintetizirali Glenn Theodore Seaborg, Albert Ghiorso, Stanley G. Thompson, in Kenneth Street mlajši s Kalifornijske univerze v Berkeleyju, ZDA, decembra 1949. Skupina je uporabila ciklotron za obstreljevanje miligramske tarče americija-241 z delci alfa in s tem pridobila berkelij-243 (razpolovna doba 4 ure in pol) in dva prosta nevtrona. Pozneje so sintetizirali še berkelij-249, enega od najdlje živečih izotopov tega elementa (razpolovni čas 320 dni) tako, da so tarčo iz kirija-244 izpostavili močnemu žarku nevtronov.
Podrobneje je opisano 19 radioizotopov berkelija, najstabilnejši od njih so Bk-247 z razpolovno dobo 1380 let, Bk-248 z razpolovno dobo več kot 9 let in Bk-249 z razpolovno dobo 320 dni. Vsi ostali radioaktivni izotopi imajo razpolovne dobe krajše od 5 dni, večina od njih celo krajše od 5 ur. Ta element ima tudi dve stanji meta, najstabilnejše je Bk-248m (t½ 23,7 ur). Atomska teža izotopov berkelija je med 235,057 a. m. e. (Bk-235) do 254,091 a. m. e. (Bk-254).
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
