Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96. Ta radioaktivni kovinski transuranski element iz vrste aktinoidov so izdelali z obstreljevajnem plutonija z delci alfa (helijevimi ioni) in ga poimenovali po Marie Curie in njenem možu Pierru.

Kirij, ₉₆Cm

Kirij
Izgovarjava	IPA: [kiˈriːj]
Videz	srebrno kovinski, v temi vijolično žarenje
Masno število	[247]
Kirij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Gd ↑ Cm ↓ (Upn) americij ← kirij → berkelij
Vrstno število (Z)	96
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f7 6d1 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 25, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1340 °C
Vrelišče	3110 °C
Gostota (blizu s.t.)	13.51 g/cm3
Talilna toplota	13.85 kJ/mol
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.515 1.709
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+3, +4, +5,[1] +6[2] (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1.3
Ionizacijske energije	1.: 581 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 174 pm
Kovalentni polmer	169±3 pm
Spektralne črte
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Električna upornost	1.25 µΩ⋅m[3]
Magnetna ureditev	antiferomagnetska-paramagnetska tranzicija pri 52 K[3]
Številka CAS	7440-51-9
Zgodovina
Poimenovanje	poimenovan po Mariji Skłodowski-Curii in Pierru Curieju
Odkritje	Glenn T. Seaborg, Ralph A. James, Albert Ghiorso (1944)
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
Kategorija: Kirij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Glej tudi

• kirijeve anorganske spojine

Zunanje povezave

1. Kovács, Attila; Dau, Phuong D.; Marçalo, Joaquim; Gibson, John K. (2018). »Pentavalent Curium, Berkelium, and Californium in Nitrate Complexes: Extending Actinide Chemistry and Oxidation States«. Inorg. Chem. American Chemical Society. 57 (15): 9453–9467. doi:10.1021/acs.inorgchem.8b01450. PMID 30040397.
2. Domanov, V. P.; Lobanov, Yu. V. (Oktober 2011). »Formation of volatile curium(VI) trioxide CmO₃«. Radiochemistry. SP MAIK Nauka/Interperiodica. 53 (5): 453–6. doi:10.1134/S1066362211050018. S2CID 98052484.
3. Schenkel, R. (1977). »The electrical resistivity of 244Cm metal«. Solid State Communications. 23 (6): 389. Bibcode:1977SSCom..23..389S. doi:10.1016/0038-1098(77)90239-3.