Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54. Ta zelo težak žlahtni plin, brez barve in vonja, se pojavlja v ozračju v sledovih. Ksenon je bil del prve sintetizirane spojine žlahtnega plina.

Ksenon, ₅₄Xe

S ksenonom napolnjena cev - žari svetlo modro
Ksenon
Izgovarjava	IPA: [ˈkseːnɔn]
Videz	brezbarven plin, žari modro v električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Xe)	131,293(6)[1]
Ksenon v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Kr ↑ Xe ↓ Rn jod ← ksenon → cezij
Vrstno število (Z)	54
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−111,75 °C
Vrelišče	−108,099 °C
Gostota (pri STP)	5,894 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	2,942 g/cm3[2]
Trojna točka	−111,745 °C, 81,77 kPa[3]
Kritična točka	16,583 °C, 5,842 MPa[3]
Talilna toplota	2,27 kJ/mol
Izparilna toplota	12,64 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	21,01[4] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −190,2 −181,2 −170 −156 −136 −108
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +4, +6, +8 (redko več kot 0; šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,6
Ionizacijske energije	1.: 1170,4 kJ/mol 2.: 2046,4 kJ/mol 3.: 3099,4 kJ/mol
Kovalentni polmer	140±9 pm
Van der Waalsov polmer	216 pm
Spektralne črte ksenona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	gas: 178 m·s−1 liquid: 1090 m/s
Toplotna prevodnost	5,65×10−3 W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[5]
Magnetna susceptibilnost	−43,9·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
Številka CAS	7440-63-3
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	William Ramsay in Morris Travers (1898)
Najpomembnejši izotopi ksenona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 124Xe 0,095% 1,8×1022 y[7] εε 124Te 125Xe sint. 16,9 h ε 125I 126Xe 0,089% stabilen 127Xe sint. 36,345 d ε 127I 128Xe 1,910% stabilen 129Xe 26,401% stabilen 130Xe 4,071% stabilen 131Xe 21,232% stabilen 132Xe 26,909% stabilen 133Xe sint. 5,247 d β− 133Cs 134Xe 10,436% stabilen 135Xe sint. 9,14 h β− 135Cs 136Xe 8,857% 2,165×1021 y[8] β−β− 136Ba
Kategorija: Ksenon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Zunanje povezave

• ksenon (video), University of Nottingham

1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. »Xenon«. Gas Encyclopedia. Air Liquide. 2009.
3. Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.123. ISBN 1439855110.
4. Hwang, Shuen-Cheng; Weltmer, William R. (2000). »Helium Group Gases«. Kirk-Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. str. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01. ISBN 0-471-23896-1.
5. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
6. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
7. »Observation of two-neutrino double electron capture in ¹²⁴Xe with XENON1T«. Nature. 568 (7753): 532–535. 2019. doi:10.1038/s41586-019-1124-4.
8. Albert, J. B.; Auger, M.; Auty, D. J.; Barbeau, P. S.; Beauchamp, E.; Beck, D.; Belov, V.; Benitez-Medina, C.; Bonatt, J.; Breidenbach, M.; Brunner, T.; Burenkov, A.; Cao, G. F.; Chambers, C.; Chaves, J.; Cleveland, B.; Cook, S.; Craycraft, A.; Daniels, T.; Danilov, M.; Daugherty, S. J.; Davis, C. G.; Davis, J.; Devoe, R.; Delaquis, S.; Dobi, A.; Dolgolenko, A.; Dolinski, M. J.; Dunford, M.; in sod. (2014). »Improved measurement of the 2νββ half-life of ¹³⁶Xe with the EXO-200 detector«. Physical Review C. 89. arXiv:1306.6106. Bibcode:2014PhRvC..89a5502A. doi:10.1103/PhysRevC.89.015502.