Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.

Polonij, ₈₄Po

Polonij
Izgovarjava	IPA: [polónij]
Alotropi	α, β
Videz	srebrnkast
Masno število	[209]
Polonij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Te ↑ Po ↓ Lv bizmut ← polonij → astat
Vrstno število (Z)	84
Skupina	skupina 16 (halkogeni)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	254 °C
Vrelišče	962 °C
Gostota (blizu s.t.)	alfa: 9,196 g/cm3 beta: 9,398 g/cm3
Talilna toplota	ca, 13 kJ/mol
Izparilna toplota	102,91 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,4 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 573 730 963
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, +2, +4, +5,[1] +6 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,0
Ionizacijske energije	1.: 812,1 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 168 pm
Kovalentni polmer	140±4 pm
Van der Waalsov polmer	197 pm
Spektralne črte polonija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​kubična &alfa;-Po
Kristalna struktura	​romboedrična β-Po
Temperaturni raztezek	23,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	20 W/(m⋅K) (?)
Električna upornost	α: 0,40 µΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	nemagnetni
Številka CAS	7440-08-6
Zgodovina
Poimenovanje	after Polonia, Latinsko ime za Poljsko, domovino Marie Curie
Odkritje	Pierre in Marie Curie (1898)
Prva izolacija	Willy Marckwald (1902)
Najpomembnejši izotopi polonija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 208Po sint. 2,898 let α 204Pb β+ 208Bi 209Po sint. 125,2 let[2] α 205Pb β+ 209Bi 210Po sled 138,376 d α 206Pb
Kategorija: Polonij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

O elementu

Nahajališče

Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

Pridobivanje

Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.

Uporaba

Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. ²¹⁰Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se ²¹⁰Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.

Izotopska sestava

Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.

Najpogostejši izotopi polonija

izotop	razpolovni čas (t1/2)	razpad
208Po	2.898 let	α, β+
209Po	125.2 let	α, β+
210Po	138.376 dni	α

Sklici

1. Thayer, John S. (2010). »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«. Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. 10: 78. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.
2. Boutin, Chad. »Polonium's Most Stable Isotope Gets Revised Half-Life Measurement«. nist.gov. NIST Tech Beat. Pridobljeno 9. septembra 2014.

Zunanje povezave

http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html