Prožnostni modul

Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul [jángov ~]) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko E. Izpeljana enota SI za prožnostni modul je N/mm² ali MPa.

Pri raztezanju se telo skrči v prečni smeri; razmerje med relativnim prečnim skrčkom in relativnim vzdolžnim podaljškom je Poissonovo število μ.

Pri vsestranskem stiskanju in pri strižni obremenitvi igrata stisljivostni modul K in strižni modul G podobno vlogo, kot jo ima prožnostni modul pri raztezanju in stiskanju.

Prožnostni modul, Poissonovo število in strižni modul povezuje zveza:

${\displaystyle G={\frac {E}{2(1+\mu )}}={Em \over 2(m+1)}\!\,.}$

Tukaj je μ = 1/m. Prožnostni modul pa se izraža s stisljivostjo χ ali s stisljivostnim modulom in Poissonovim številom z zvezo:

${\displaystyle E={3(1-2\mu ) \over \chi }=3(1-2\mu )K\!\,.}$

Obratna vrednost prožnostnega modula je koeficient raztezanja α:

${\displaystyle \alpha ={\frac {1}{E}}\!\,.}$

Prožnostni moduli nekaterih snovi in materialov

Približna vrednost prožnostnega modula nekaterih snovi in materialov

snov/ material	prožnostni modul [N/mm²]
diamant	1.172.150
karbidne trdine	~580.000
aluminijev oksid (safir)	~413.700
vzmetno jeklo	212.000
jeklo	210.000
jeklena litina	200.000
nodularna litina	~180.000
baker	125.000
broni	~117.215
siva litina	~100.000
medi	~90.000
zlato	81.000
kremenovo steklo	76.000
aluminij in Al-zlitine	~72.000
navadno steklo	~68.950
magnezij in Mg-zlitine	~39.000
beton	~25.000
sveža kost	~20.685
svinec	17.000
poliamid (PA 6)	~11.200
les	~10.000
vezan les	~6895
neojačana plastika, najlon	~1379
človeška mišica	~551,6
človeški hrustanec	~24,13
jajčna lupina	~7,58
kavčuk	~6,9