Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36. Ta brezbarvni žlahtni plin se v sledovih pojavlja v atmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja v fluorescentnih svetilkah. Kripton je inerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine s fluorjem. Kripton lahko tudi tvori klatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo vodnih molekul.

Kripton, ₃₆Kr

S kriptonom napolnjena cev
Kripton
Izgovarjava	IPA: [ˈkriːptɔn]
Videz	brezbarven plin, v električnem polju bledo belo zažari
Standardna atomska teža Ar, std(Kr)	83,798(2)[1]
Kripton v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ar ↑ Kr ↓ Xe brom ← kripton → rubidij
Vrstno število (Z)	36
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 4
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s2 4p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−157,37 °C
Vrelišče	−153,415 °C
Gostota (pri STP)	3,749 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	2,413 g/cm3[2]
Trojna točka	−157,375 °C, 73,53 kPa[3][4]
Kritična točka	−63,67 °C, 5,525 MPa[4]
Talilna toplota	1,64 kJ/mol
Izparilna toplota	9,08 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	20,95[5] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −214,2 −208,2 −199,2 −189,2 −174,2 −153
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2 rarely non-0, unk oxide
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 3,00
Ionizacijske energije	1.: 1350,8 kJ/mol 2.: 2350,4 kJ/mol 3.: 3565 kJ/mol
Kovalentni polmer	116±4 pm
Van der Waalsov polmer	202 pm
Spektralne črte kriptona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	(gas, 23 °C) 220 m·s−1 (liquid) 1120 m/s
Toplotna prevodnost	9,43×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[6]
Magnetna susceptibilnost	−28,8·10−6 cm3/mol (298 K)[7]
Številka CAS	7439-90-9
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	William Ramsay in Morris Travers (1898)
Najpomembnejši izotopi kriptona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 78Kr 0,36% 9,2×1021 y[8] εε 78Se 79Kr sint. 35 h ε 79Br β+ 79Br γ – 80Kr 2,29% stabilen 81Kr [sled] 2,3×105 let ε 81Br γ – 82Kr 11,59% stabilen 83Kr 11,50% stabilen 84Kr 56,99% stabilen 85Kr sint. 11 let β− 85Rb 86Kr 17,28% stabilen
Kategorija: Kripton prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenovan žlahtni plin, je značilen brilijanten zelen in oranžen spektralni podpis. Je eden od produktov fizije urana. Strjen kripton je bel in kristalinski, s kubično, ploskovno središčno kristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".

Uporaba

Definicija dolžine metra v sistemu SI je bila med letoma 1960 in 1983 vezana na svetlobo, ki jo oddajajo vzburjeni atomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.

Izdelani so bili kriptonovi klatrati s hidrokinonom in fenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijo kriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinske kemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostno fotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.

Sklici

1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. Krypton. encyclopedia.airliquide.com
3. »Section 4, Properties of the Elements , Inorganic Compounds; Melting, boiling, triple, , critical temperatures of the elements«. CRC H,book of Chemistry , Physics (85th izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press. 2005.
4. Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
5. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
6. Magnetic susceptibility of the elements , inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC H,book of Chemistry , Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
7. Weast, Robert (1984). CRC, H,book of Chemistry , Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
8. Patrignani, C.; in sod. (Particle Data Group) (2016). »Review of Particle Physics«. Chinese Physics C. 40 (10): 100001. Bibcode:2016ChPhC..40j0001P. doi:10.1088/1674-1137/40/10/100001. Glej str.. 768

Zunanje povezave