Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Astat, ₈₅At

Astat
Izgovarjava	IPA: [astát]
Videz	neznan, verjetno kovinski
Masno število	[210]
Astat v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson  I  ↑ At ↓ Ts polonij ← astat → radon
Vrstno število (Z)	85
Skupina	skupina 17 (halogeni)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Vrelišče	(At2) 230±3 °C (ocenjeno)[1]
Gostota (blizu s.t.)	(At2) 6,35±0,15 g/cm3 (predvideno)[2]
Molski volumen	(At2) 32,94 cm3/mol (predvideno)[2]
Izparilna toplota	(At2) 54,39 kJ/mol[3]
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 88 119 156 202 258 334
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1, +3, +5, +7[4]
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2.2
Ionizacijske energije	1.: 899.003 kJ/mol[5]
Kovalentni polmer	150 pm
Van der Waalsov polmer	202 pm
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)[6]
Toplotna prevodnost	1,7 W/(m⋅K)
Številka CAS	7440-68-8
Zgodovina
Poimenovanje	po grškem pridevniku astatos (αστατος),t.j. "nestalen"
Odkritje	Dale R. Corson, Kenneth Ross MacKenzie, Emilio Segrè (1940)
Najpomembnejši izotopi astata
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 209At sint. 5,41 h β+ 209Po α 205Bi 210At sint. 8,1 h β+ 210Po α 206Bi 211At sint. 7,21 h ε 211Po α 207Bi
Kategorija: Astat prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.

Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.

Ima 6 lupin.

Sklici

1. Otozai, K.; Takahashi, N. (1982). »Estimation Chemical Form Boiling Point Elementary Astatine by Radio Gas Chromatography«. Radiochimica Acta. 31 (3–4): 201–203. doi:10.1524/ract.1982.31.34.201.
2. Bonchev, D.; Kamenska, V. (1981). »Predicting the Properties of the 113–120 Transactinide Elements«. The Journal of Physical Chemistry. ACS Publications. 85 (9): 1177–86. doi:10.1021/j150609a021. Pridobljeno 6. maja 2013.
3. Glushko, V. P.; Medvedev, V. A.; Bergma, G. A. (1966). Termicheskie Konstanty Veshchestv (v ruščini). Zv. 1. Nakua. str. 65.
4. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 28. ISBN 978-0-08-037941-8.
5. Rothe, S.; Andreyev, A. N.; Antalic, S.; Borschevsky, A.; Capponi, L.; Cocolios, T. E.; De Witte, H.; Eliav, E.; in sod. (2013). »Measurement of the First Ionization Potential of Astatine by Laser Ionization Spectroscopy«. Nature Communications. 4: 1–6. Bibcode:2013NatCo...4E1835R. doi:10.1038/ncomms2819. PMC 3674244. PMID 23673620.
6. Hermann, A.; Hoffmann, R.; Ashcroft, N. W. (2013). »Condensed Astatine: Monatomic and Metallic«. Physical Review Letters. 111 (11): 116404-1–116404-5. Bibcode:2013PhRvL.111k6404H. doi:10.1103/PhysRevLett.111.116404. PMID 24074111.

Zunanje povezave

• Astat (video), University of Nottingham