Madžarska
država v Srednji Evropi / From Wikipedia, the free encyclopedia
Madžarska (madžarsko Magyarország, madžarska izgovorjava: ˈmɒɟɒrorsaːɡ (pomoč·info), nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.[2]
Madžarska Magyarország
| |
---|---|
Himna: | |
Glavno mesto | Budimpešta |
Uradni jeziki | madžarščina[2] slovenščina[2] |
Etnične skupine (mikropopis 2016) | |
Demonim(i) | Madžar |
Vlada | unitarna parlamentarna demokracija |
Tamás Sulyok | |
Viktor Orbán | |
• vodja državnega zbora: | László Kövér |
Ključni dogodki | |
• Nastanek Madžarske | 895[4] |
• Pokristjanjenje kraljestva | 25. 12. 1000[5] |
24. 4. 1222 | |
29. 8. 1526 | |
• Bitka pri Budi (1686) | 2. 9. 1686 |
15. 3. 1848 | |
30. 3. 1867 | |
4. 6. 1920 | |
• Tretja madžarska republika (1989–2012) | 23. 10. 1989 |
Površina | |
• skupaj | 93.030[6] km2 (108.) |
• voda (%) | 3,7[7] |
Prebivalstvo | |
• ocena 2021 | 9.730.000[8] (91.) |
• gostota | 105/km2 (78.) |
BDP (ocena 2021) | |
• skupaj (nominal.) | 180,96 mrd. USD[9] (53.) |
• skupaj (PKM) | 359,9 mrd. USD[9] (53.) |
• na preb. (nominal.) | 18.527 USD[9] (45.) |
• na preb. (PKM) | 36.848 USD[9] (41.) |
Gini (2020) | 28,3 nizek |
HDI (2019) | 0,854 zelo visok · 40. |
Valuta | forint (HUF) |
Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni | UTC +2 (CEST) |
Klicna koda | +36 |
Internetna domena | .hu[a] |
|
Madžarska obsega 93.030 km² Panonske nižine in meji na Slovaško na severu, Ukrajino na severovzhodu, Romunijo na vzhodu in jugovzhodu, Srbijo na jugu, Hrvaško in Slovenijo na jugozahodu ter Avstrijo na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma etničnih Madžarov in številno romsko manjšino. Madžarščina, uradni jezik, je najbolj razširjen uralski jezik na svetu in med redkimi neindoevropskimi jeziki, ki se v Evropi obsežneje govorijo.[10] Budimpešta je glavno in največje mesto države; druga večja urbana območja so Debrecen, Szeged, Miskolc, Pécs in Győr.
Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s Kelti, Rimljani, germanskimi plemeni, Huni, zahodnimi Slovani in Avari. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je madžarski veliki knez Árpád osvojil Panonsko nižino.[11][12] Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk Štefan I., ki je svojo posest spreobrnil v krščansko kraljestvo. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.[13] Po bitki pri Mohaču leta 1526 je del madžarskega ozemlja zasedlo Osmansko cesarstvo (1541–1699). Madžarska je na prelomu 18. stoletja prišla pod habsburško nadoblast, pozneje pa se je pridružila Avstrijskemu cesarstvu in tvorila Avstro-Ogrsko, ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.[14]
Po prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil Trianonske pogodbe so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71 % njenega ozemlja, 58 % njenega prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov.[15][16][17] Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v drugi svetovni vojni pridružila silam osi in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja (Prekmurje)[18], pozneje pa ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve.[19][20] Povojna Madžarska je postala satelitska država Sovjetske zveze, kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni revoluciji leta 1956 je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato Sovjetske zveze.[21] 23. oktobra 1989 je Madžarska postala demokratična parlamentarna republika.[22] Madžarska se je Evropski uniji pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je vključena tudi v Schengensko območje.[23]
Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.[24] Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po indeksu človekovega razvoja (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.[25][26] Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki.[27][28][29][30] Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov.[31] Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, Natom, Svetovno trgovinsko organizacijo, Svetovno banko, IIB, AIIB, Svetom Evrope in Višegrajsko skupino.[32]
Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, to je tako imenovano Porabje ali Slovensko Porabje. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.[33] Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)[34] živijo na območjih občin Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.[35] Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.[36] Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.[37]