Habsburška monarhija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Habsburška monarhija Avstrijska monarhija Habsburgermonarchie Österreichische Monarchie | |||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1526–1804 | |||||||||||||||||
Geslo: Fiat iustitia, et pereat mundus "Naj se zgodi pravica, tudi če propade svet" | |||||||||||||||||
Himna: Gott erhalte Franz den Kaiser "Bog ohrani, Bog obvarji" | |||||||||||||||||
Glavno mesto | Dunaj (1526–1583) Praga (1583–1611) Dunaj (1611–1804) | ||||||||||||||||
Skupni jeziki | Uradni jeziki: latinščina, nemščina Drugi jeziki: madžarščina, češčina, hrvaščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, nizozemščina, italijanščina, poljščina, rutenščina, bosanščina, srbščina, francoščina | ||||||||||||||||
Religija | Uradna vera: katolištvo Priznane vere: kalvinizem, luteranstvo, pravoslavje, judovstvo, husitizem | ||||||||||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||||||||||
Monarh | |||||||||||||||||
• 1526–1564 | Ferdinand I. (prvi) | ||||||||||||||||
• 1792–1804 | Franc II. (zadnji) | ||||||||||||||||
Kancler | |||||||||||||||||
• 1753–1793 | Wenzel Anton | ||||||||||||||||
Zgodovinska doba | Novi vek, napoleonsko | ||||||||||||||||
29. avgust 1526 | |||||||||||||||||
14. julij 1683 | |||||||||||||||||
1740–1748 | |||||||||||||||||
• Avstrijsko-turška vojna | 1787–1791 | ||||||||||||||||
• Svištovski mir | 4. avgust 1791 | ||||||||||||||||
11. avgust 1804 | |||||||||||||||||
+ | |||||||||||||||||
| |||||||||||||||||
Danes del | Avstrija Belgija Bosna in Hercegovina Češka Francija Hrvaška Italija Lihtenštajn Luksemburg Madžarska Nemčija Nizozemska Poljska Romunija Slovaška Slovenija Srbija Švica Ukrajina |
Obravnavano je obdobje od delitve habsburške dinastije v špansko in avstrijsko vejo (v letih 1624-56) do ustanovitve Avstrijskega cesarstva leta 1804 (in razpustitve Svetega rimskega cesarstva leta 1806). Ker je bil avstrijski monarh istočasno tudi rimsko-nemški kralj in cesar, so se vloge med seboj prepletale in bile včasih težko ločljive. Vloga cesarja, ki je bila sprva najpomembnejša, se je zmanjšala z oslabitvijo cesarstva med tridesetletno vojno in vključitvijo češke kraljevine med habsburške dedne dežele. Avstrijski monarhi so enotnost države povezovali z enotnostjo vere. Kot zaščitniki katolištva so bili dolgo v sporu s protestanti, ki so ločitev v veri poskušali izkoristiti tudi za večjo politično samostojnost. Habsburžani so se za ohranitev podedovanih ozemelj neprestano bojevali z evropskimi sosedi, sprva predvsem s Francijo, ki pa je po avstrijski nasledstveni vojni (1748) postala njihova zaveznica v boju proti naraščajoči moči Prusije. Drugo več ali manj stalno bojišče je bilo na jugovzhodu, kjer je monarhijo dolgo časa ogrožalo Osmansko cesarstvo, skupaj z delom podložnih mu Madžarov. Ko se je že vedelo, da bo Sveto rimsko cesarstvo razpadlo, se je avstrijska monarhija proglasila za Avstrijsko cesarstvo.