Priština

Priština (albansko Prishtinë ali Prishtina, poslušaj^ⓘ, srbsko Приштина, latinizirano: Priština) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17. februarja 2008. Je tudi upravno središče istoimenskega okrožja in občine.

Priština Prishtinë/Prishtina
Priština
Koordinati: 42°40′N 21°10′E
Država	Kosovo[a]
Okrožje	Prištinsko okrožje
Upravljanje
• župan	Shpend Ahmeti (PSD)
Površina
• Skupno	572 km2
Nadm. višina	652 m
Prebivalstvo  (2015)
• Skupno	204 725
• Gostota	360 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	10000
Omrežna skupina	+383 (0)38
Registrska oznaka	01
Spletna stran	prishtinaonline.com

Z 204 725 prebivalci (po popisu iz leta 2002 - 465.186, torej skoraj pol milijona) je Priština največje mesto na Kosovu. Prebivalci Prištine so večinoma Albanci, nekaj pa je tudi Srbov, Turkov, Bošnjakov, Romov in drugih. V mestu imata svoj sedež kosovska vlada, prav tako je Priština upravno, izobraževalno in kulturno središče Kosova. Tu sta tudi univerza, Kosovska akademija znanosti in umetnosti ter mednarodno letališče z IATA-kodo PRN in ICAO-kodo BKPR.

Priština leži na okoli 650 m nadmorske višine. Ima blago celinsko podnebje s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.

Skozi Prištino sta tekli rečici Veluša in Prištevka, ki sta bili v 1970. letih spremenjeni v pokrita kanala. Priština je obkrožena s poseljenimi griči, mestnimi četrtmi Veternik in Matica na jugu, zelena Germia z gozdovi na vzhodu in Dragodan na zahodu.

Zgodovina

V času rimskega cesarja Justinijana I. (483-565) je bilo mesto popolnoma porušeno, nato pa ga je cesar obnovil - obstajala so tri mesta in sicer Justiniana Prima (sedaj vas Taor), Justiniana Secunda (sedaj naselje Ulpiana blizu Prištine) in Justinopolis (sedaj vas Beder, vzhodno od vasi Taor). Med letoma 1282 in 1321 je bila Priština prestolnica srbskega kralja Milutina, kasneje pa tudi drugih kraljev vse do kosovske bitke leta 1389.

Izvor imena

Ime Priština je izpeljano iz slovanske osnove *Prišьčь, svojilnega pridevnika osebnega imena *Prišьkъ (izpričan dandanes v kajkavskem priimku Prišek, v starpoljskem osebnem imenu Przyszek in poljskem priimku Przyszek) s pripono -ina 'pripadajoče X-u in njegovim ljudem'. Ime *Prišьkъje verjetno patronim iz osebnega imena *Prišь, ohranjeno v poljskem priimku Przysz in lužiškem Priš, hipokorizem iz slovanskega osebnega imena Pribyslavъ.^[1] Prebivalci Prištine se imenujejo Prishtinali ali Prishtinas v albanščini; v knjižni srbščini so Prištinci (Приштинци), v mestnem narečju pa Prištevci (Приштевци).