From Wikipedia, the free encyclopedia
Uralski jeziki so jezikovna družina, ki vsebuje okoli 35 jezikov [1] in šteje približno 25 milijonov govorcev. Najbolj zastopani uralski jeziki so madžarščina, finščina, estonščina, marijščina in udmurtščina. Države z največjim številom govorcev uralskih jezikov so Estonija, Finska, Madžarska, Rusija, Norveška, Romunija, Srbija, Slovaška in Švedska.
Uralski jeziki | |
---|---|
Geografska porazdelitev | Vzhodna, Srednja in Severna Evropa, Severna Azija |
Št. maternih govorcev | 25 milijonov |
Lingvistična klasifikacija | Sporno |
Prajezik | Proto-Uralski |
Podrazdelitve |
|
ISO 639-5 | urj |
Zemljevid uralskih jezikov |
Pradomovina teh jezikov naj bi bilo Uralsko gorovje, odtod tudi ime jezikovne skupine. Danes sicer najdemo uralske jezike na obeh straneh gorovja.
Pojem ugrofinski jeziki se pogosto uporablja kot sinonim za uralske jezike, čeprav ugrofinski jeziki ne vključujejo samojedskih jezikov.[2]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.