Avstro-Ogrski kompromis
From Wikipedia, the free encyclopedia
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo. S kompromisom se je končala 18 let dolga avstrijska vojaška diktatura in absolutistična vladavina na Ogrskem, ki jo je po madžarski revoluciji leta 1848 uvedel Franc Jožef I. Kompromis je delno ponovno vzpostavil[1] nekdanjo suverenost Kraljevine Ogrske, ki je ostala član, ampak ne več podložnik Avstrijskega imperija. Kompromis je obnovil tudi staro zgodovinsko ustavo Kraljevine Ogrske.[2]
Vrsta pogodbe | državni sporazum |
---|---|
Kontekst | madžarska revolucija (1848) |
Datum podpisa | 15. marec 1867 |
Lokacija | Dunaj, Habsburško cesarstvo |
Konec veljavnosti | 1918 z razpadom Habsburškega cesarstva |
Podpisniki |
Franc Jožef I. Ferenc Deak |
Stranke | Habsburška monarhija Kraljevina Ogrska |
Jeziki | • nemščina • madžarščina |
Ogrski politični voditelji so imeli med pogajanji dva glavna cilja. Prvi je bil ponovno pridobiti tradicionalni pravni in politični status madžarske države, ki je bil izgubljen po madžarski revoluciji (1848). Drugi cilj je bil obnoviti vrsto reformnih zakonov revolucionarnega parlamenta iz leta 1848, ki so temeljili na 12 točkah in so na Ogrskem vzpostavile sodobne državljanske in politične pravice ter gospodarske in družbene reforme.[3] Franc Jožef I. je obnovil celo aprilske zakone Ogrskega revolucionarnega parlamenta, razen zakonov, ki so temeljili na 9. in 10. točki.
S kompromisom so bile dežele Habsburške hiše reorganizirane kot realna unija Avstrijskega cesarstva in Kraljevine Ogrske na čelu z enim monarhom, ki je v avstrijski polovici cesarstva vladal kot avstrijski cesar in v ogrski polovici kot ogrski kralj. V cislajtanskih (avstrijskih) in translajtanskih (ogrskih) deželah sta vladala ločena parlamenta in ministrska predsednika.
Državi sta vodili enotno zunanjo diplomatsko in obrambno politiko. V te namene sta imeli skupna ministra za zunanje zadeve in obrambo pod neposrednim nadzorom monarha. Tretje skupno ministrstvo je bilo odgovorno za finance skupnih portfeljev.
Kompromis je bil med etničnimi Madžari zelo nepriljubljen,[4] ker na madžarskih parlamentarnih volitvah niso glasovali za vladajoče prokompromisne stranke. Sklenitev Avstro-Ogrskega kompromisa, torej tudi ustanovitev Avstro-Ogrske, je bila večinoma rezultat priljubljenosti prokompromisne vladajoče Liberalne stranke med volivci etničnih manjšin v Kraljevini Ogrski.
Po besedah avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. "… smo se za kompromis dogovorili trije: Deák, Andrássy in jaz."[5]