Abeceda

From Wikipedia, the free encyclopedia

Remove ads

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je latinica, katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta cirilica in grška abeceda, vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju.

Ta članek govori o abecedi kot vrsto pisanja govora. Za druge pomene glej Abeceda (razločitev).

Ime abeceda izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta latinice oz. natančneje gajice, 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav SSKJ že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.[1]

Remove ads

Zgodovina

Thumb
Razvoj latinice # feničanska soglsniška abeceda # stara grška abeceda # etruščanska abeceda # latinica v 7. stol. pr. n. št. # latinica v 3. stol. pr. n. št. # latinica v 1. stol. pr. n. št. # latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica # Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih

Tri glavne evropske abecede (latinica, cirilica in grška abeceda) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz feničanske soglasniške abecede. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.

Remove ads

Seznam abeced

Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. slovenska in angleška abeceda se štejeta pod isto - latinico).

Adlam

Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila Ibrahima in Abdoulaye Barry, brata iz Gvineje, ki sta jo sestavila za jezik fula ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za Alkule Dandayɗe Leñol Mulugol, kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.[2] Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po Togu, Senegalu, Beninu in celo eno v New Yorku. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v ZDA, kjer je začel ustvarjati različne pisave za adlamsko abecedo.[2]

Več informacij Adlamska abeceda, Velika črka ...

Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od arabskih pišejo od desne proti levi.[4]

Več informacij Adlamske, Hindu-arabske ...

Ločila ima podobna kot latinica, le da so obrnjena. Posebnost sta le vprašaj in klicaj, tako kot v španščini se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam.

Več informacij Adlamska, Latinična ...

Armenska abeceda

Glavni članek: Armenska abeceda

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Armenska abeceda
Velika črka Ա Բ Գ Դ Ե Զ Է Ը Թ Ժ Ի Լ Խ Ծ Կ Հ Ձ Ղ Ճ Մ Յ Ն Շ Ո Չ Պ Ջ Ռ Ս Վ Տ Ր Ց Ւ Փ Ք Օ Ֆ
Mala črka ա բ գ դ ե զ է ը թ ժ ի լ խ ծ կ հ ձ ղ ճ մ յ ն շ ո չ պ ջ ռ ս վ տ ր ց ւ փ ք օ ֆ և
Ime Ayb Ben Gim Da Ech Za Eh Et To Zhe Ini Liwn Hex Ca Ken Ho Ja Ghad Cheh Men Yi Now Sha Vo Cha Peh Jheh Ra Seh Vew Tiwn Reh Co Yiwn Piwr Keh Oh Feh Ech yiwn
Približek v latinici A B G D E Z Ē Ë T' Ž I L X Ç K H J Ġ Č̣ M Y N Š O Č P J̌ Ŕ S V T R C' W P' K' Ò F EW
Številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10.000 20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo
ՙ ՚ ՛ ՜ ՝ ՞ ՟ ՠ ֈ ֊ ֍ ֎ ֏ ﬓ ﬔ ﬕ ﬖ ﬗ
'
 !
 ,
 ?
 Obrnjen ayb -
 Dram
 Men now Men ech Men ini Vew now Men hex

Avestanska abeceda

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Samoglasniki
Črka 𐬀 𐬁 𐬂 𐬃 𐬄 𐬅 𐬆 𐬇 𐬈 𐬉 𐬊 𐬋 𐬌 𐬍 𐬎 𐬏
Ime A Aa Ao Aao An Aan Ae Aee E Ee O Oo I Ii U Uu
Približek v latinici A Ā Å Ȧ Ą/Ã Ą/Ã Ə Ə̅ E Ē O Ō I Ī U Ū
Soglasniki
Črka 𐬐 𐬑 𐬒 𐬓 𐬔 𐬕 𐬖 𐬗 𐬘 𐬙 𐬚 𐬛 𐬜 𐬝 𐬞 𐬟 𐬠 𐬡 𐬢 𐬣 𐬤 𐬥 𐬦 𐬧 𐬨 𐬩 𐬪 𐬫 𐬬 𐬭 𐬮 𐬯 𐬰 𐬱 𐬲 𐬳 𐬴 𐬵
Ime Ke Xe Xye Xve Ge Gge Ghe Ce Je Te The De Dhe Tte Pe Fe Be Bhe Nge Ngye Ngve Ne Nye Nne Me Hme Yye Ye Ve Re Le Se Ze She Zhe Shye Sshe He
Približek v latinici K X X́ Xʷ G Ġ/GG Y Č J̌ T θ D δ T̰ P F B BH/β NG/Ŋ Ŋ́ Ŋᵛ N NY/Ń NN/Ņ M M̨ YY/Ẏ Y V R L S Z SH/Š ZH/Ž SHY/S͑ SSH/Ṣ̌ H

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Ostali znaki
𐬹 𐬺 𐬻 𐬼 𐬽 𐬾 𐬿

Avoiuli

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.[5]

Thumb


Thumb

Bassa Vah

Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni.

Samoglasniki
Črka 𖫧 𖫨 𖫩 𖫪 𖫫 𖫬 𖫭
Ime A O Oo U Ee E I
Približek v latinici a ɔ o u e ɛ i
Soglasniki
Črka 𖫐 𖫑 𖫒 𖫓 𖫔 𖫕 𖫖 𖫗 𖫘 𖫙 𖫚 𖫛 𖫜 𖫝 𖫞 𖫟 𖫠 𖫡 𖫢 𖫣 𖫤 𖫥 𖫦
Ime Enni Ka Se Fa Mbe Yie Gah Dhii Kpah Jo Hwah Wa Zo Gbu Do Ce Uwu To Ba Vu Yein Pa Wadda
Približek v latinini N K S F MB Ɲ G D KP J XW W Z GB Ɗ C HW T B W H P R/L
Naglasi
Naglas ◌𖫰 ◌𖫱 ◌𖫲 ◌𖫳 ◌𖫴
Primer naglasa v latinici Á À Ā

Ostalo

𖫵
.

Beitha kukju

Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal Beitha Kukju abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.

Thumb

Braillova pisava

Glavni članek: Braillova pisava

Črko predstavlja posebna kombinacija pik.

Braillova pisava razvrščena po Unicode kodah
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
U+280x ⠀ ⠁ ⠂ ⠃ ⠄ ⠅ ⠆ ⠇ ⠈ ⠉ ⠊ ⠋ ⠌ ⠍ ⠎ ⠏
U+281x ⠐ ⠑ ⠒ ⠓ ⠔ ⠕ ⠖ ⠗ ⠘ ⠙ ⠚ ⠛ ⠜ ⠝ ⠞ ⠟
U+282x ⠠ ⠡ ⠢ ⠣ ⠤ ⠥ ⠦ ⠧ ⠨ ⠩ ⠪ ⠫ ⠬ ⠭ ⠮ ⠯
U+283x ⠰ ⠱ ⠲ ⠳ ⠴ ⠵ ⠶ ⠷ ⠸ ⠹ ⠺ ⠻ ⠼ ⠽ ⠾ ⠿
U+284x ⡀ ⡁ ⡂ ⡃ ⡄ ⡅ ⡆ ⡇ ⡈ ⡉ ⡊ ⡋ ⡌ ⡍ ⡎ ⡏
U+285x ⡐ ⡑ ⡒ ⡓ ⡔ ⡕ ⡖ ⡗ ⡘ ⡙ ⡚ ⡛ ⡜ ⡝ ⡞ ⡟
U+286x ⡠ ⡡ ⡢ ⡣ ⡤ ⡥ ⡦ ⡧ ⡨ ⡩ ⡪ ⡫ ⡬ ⡭ ⡮ ⡯
U+287x ⡰ ⡱ ⡲ ⡳ ⡴ ⡵ ⡶ ⡷ ⡸ ⡹ ⡺ ⡻ ⡼ ⡽ ⡾ ⡿
U+288x ⢀ ⢁ ⢂ ⢃ ⢄ ⢅ ⢆ ⢇ ⢈ ⢉ ⢊ ⢋ ⢌ ⢍ ⢎ ⢏
U+289x ⢐ ⢑ ⢒ ⢓ ⢔ ⢕ ⢖ ⢗ ⢘ ⢙ ⢚ ⢛ ⢜ ⢝ ⢞ ⢟
U+28Ax ⢠ ⢡ ⢢ ⢣ ⢤ ⢥ ⢦ ⢧ ⢨ ⢩ ⢪ ⢫ ⢬ ⢭ ⢮ ⢯
U+28Bx ⢰ ⢱ ⢲ ⢳ ⢴ ⢵ ⢶ ⢷ ⢸ ⢹ ⢺ ⢻ ⢼ ⢽ ⢾ ⢿
U+28Cx ⣀ ⣁ ⣂ ⣃ ⣄ ⣅ ⣆ ⣇ ⣈ ⣉ ⣊ ⣋ ⣌ ⣍ ⣎ ⣏
U+28Dx ⣐ ⣑ ⣒ ⣓ ⣔ ⣕ ⣖ ⣗ ⣘ ⣙ ⣚ ⣛ ⣜ ⣝ ⣞ ⣟
U+28Ex ⣠ ⣡ ⣢ ⣣ ⣤ ⣥ ⣦ ⣧ ⣨ ⣩ ⣪ ⣫ ⣬ ⣭ ⣮ ⣯
U+28Fx ⣰ ⣱ ⣲ ⣳ ⣴ ⣵ ⣶ ⣷ ⣸ ⣹ ⣺ ⣻ ⣼ ⣽ ⣾ ⣿

Borama/Gadabuursi

Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.

Thumb

Carian

Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.[6][4]

Carian abeceda
Črka 𐊠 𐊡 𐊢 𐊣 𐊤 𐊥 𐊦 𐊧 𐊨 𐊩 𐊪 𐊫 𐊬 𐊭 𐊮 𐊯 𐊰 𐊱 𐊲 𐊳 𐊴 𐊵 𐊶 𐊷 𐊸 𐊹 𐊺 𐊻 𐊼 𐊽 𐊾 𐊿 𐋀 𐋁 𐋂 𐋃 𐋄 𐋅 𐋆 𐋇 𐋈 𐋉 𐋊 𐋋 𐋌 𐋍 𐋎 𐋏 𐋐
Ime A P2 D L Uuu R Ld A2 Q B M O D2 T Sh Sh2 S C-18 U Nn X N Tt2 P Ss I E Uuuu K K2 N2 Uu G G2 St St2 Ng Ii C-39 Tt Uuu2 Rr Mb Mb2 Mb3 Mb4 Ld2 E2 Uuu3
Približek v latinščini A β D L Ü/Y R λ Q B M O B T Š S U Ɲ X N Tʲ P Ś I E J K Đ W G Z Ŋ I Tʲ Y R B λ E Y

Carpathian basin rovans

To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.

Chinuuk pipa

Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.

Coorgi cox

Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.

Thumb

Koptska abeceda

Glavni članek: Koptska abeceda

Koptska abeceda se uporablja za koptščino.

Coptic abeceda
Velika črka Ⲁ Ⲃ Ⲅ Ⲇ Ⲉ Ⲋ Ⲍ Ⲏ Ⲑ Ⲓ Ⲕ Ⲗ Ⲙ Ⲛ Ⲝ Ⲟ Ⲡ Ⲣ Ⲥ Ⲧ Ⲩ Ⲫ Ⲭ Ⲯ Ⲱ Ϣ Ϥ Ϧ Ϩ Ϫ Ϭ Ϯ
Mala črka ⲁ ⲃ ⲅ ⲇ ⲉ ⲋ ⲍ ⲏ ⲑ ⲓ ⲕ ⲗ ⲙ ⲛ ⲝ ⲟ ⲡ ⲣ ⲥ ⲧ ⲩ ⲫ ⲭ ⲯ ⲱ ϣ ϥ ϧ ϩ ϫ ϭ ϯ
Ime Alfa Vida Gamma Dalda Eie Sou Zata Hate Thethe Iauda Kapa Laula Mi Ni Ksi O Pi Ro Sima Tau Ua Fi Khi Psi Oou Shei Fei Khei Hori Gangia Shima Dei
Približek v latinici A B G/V D E Z Ē/E TH/T' I K L M N KS O P R S T U/OU F KH PS Ō/O SH/Š F KH H J/DZH Q/TSH TI/DE
Drugi znaki in črke
Znak/velika črka Ⲳ Ⲵ Ⲷ Ⲹ Ⲻ Ⲽ Ⲿ Ⳁ Ⳃ Ⳅ Ⳇ Ⳉ Ⳋ Ⳍ Ⳏ Ⳑ Ⳓ Ⳕ Ⳗ Ⳙ Ⳛ Ⳝ Ⳟ Ⳡ Ⳣ ⳤ ⳥ ⳦ ⳧ ⳨ ⳩ ⳪ Ⳬ Ⳮ ◌⳯ ◌⳰ ◌⳱ Ⳳ ⳹ ⳺ ⳻ ⳼ ⳽ ⳾ ⳿
Mala črka ⲳ ⲵ ⲷ ⲹ ⲻ ⲽ ⲿ ⳁ ⳃ ⳅ ⳇ ⳉ ⳋ ⳍ ⳏ ⳑ ⳓ ⳕ ⳗ ⳙ ⳛ ⳝ ⳟ ⳡ ⳣ ⳬ ⳮ ⳳ
Približek v latinici A . ? ½ .

Cirilica in izvedene abecede

Glavni članek: Cirilica

Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov abaza, abhaščina, adigejščina, agulščina, ahvahščina, aleutščina, altajščina, aljutorščina (alyutor), andščina, archi, assyrianščina, avarščina, azerščina, bagvalalščina, balkarščina, baškirščina, beloruščina, bežtjanščina (bezhta), botlikščina (botlikh), buduščina (budukh), bolgarščina, burjatščina, čamalalščina (chamalal), čečenščina, čelkanščina (chelkan), čukotščina, čuvaščina, krimska tatarščina, dargwa, dolgan, dungan, enets, erzjanščina, even, evenščina, gagavščina, godoberščina (godoberi), hinukščina (hinukh), hunzibščina (hunzib), inguščina, medslovanščina, itelmen, juhuri, kabardian, kalmiščina, karaim, karakalpakščina, karata, kazaščina, ket, khakas, hantijščina, kinalugščina (khinalug), hvarščina (khwarshi), kildinska sámijščina, komijščina, koryak, krymchak, kritščina (kryts), kubachi, kumyk, kurdščina, kirgiščina, lak, lezginščina, lingua franca nova, makedonščina, mansi, marijščina, mokša, moldavščina, mongolščina, črnogorščina, nanai, nenets, nganasan, nivkh, nogai, starocerkvenoslovanščina, oroch, orok, osetinščina, pontska grščina, ruščina, ruthenijščina, rutul, selkup, srbščina, shor, shughni, slovio, sojotščina (soyot), tabasaranščina, tadžiščina, talysh, tat, tatarščina, tindi, tofaščina (tofa), cahurščina, tsez, turkmenščina, tuvanščina, ubykh, udege, udi, udmurtščina, ukrajinščina, ulch, urum, uyghur, uzbekščina, votic, wakhi, zahodna polejščina, yaghnobi, jakutščina, yazghulami, yukaghir in yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah.

Več informacij Ime, А а ...

Dalecarlianske rune

Glavni članek: Dalecarlianske rune

To je stara abeceda za zapis elfdalianščine.

Thumb

Deseret

Glavni članek: Deseret

Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni.

Deseret abeceda
Velika črka 𐐀 𐐁 𐐂 𐐃 𐐄 𐐅 𐐆 𐐇 𐐈 𐐉 𐐊 𐐋 𐐌 𐐍 𐐎 𐐏 𐐐 𐐑 𐐒 𐐓 𐐔 𐐕 𐐖 𐐗 𐐘 𐐙 𐐚 𐐛 𐐜 𐐝 𐐞 𐐟 𐐠 𐐡 𐐢 𐐣 𐐤 𐐥 𐐦 𐐧
Mala črka 𐐨 𐐩 𐐪 𐐫 𐐬 𐐭 𐐮 𐐯 𐐰 𐐱 𐐲 𐐳 𐐴 𐐵 𐐶 𐐷 𐐸 𐐹 𐐺 𐐻 𐐼 𐐽 𐐾 𐐿 𐑀 𐑁 𐑂 𐑃 𐑄 𐑅 𐑆 𐑇 𐑈 𐑉 𐑊 𐑋 𐑌 𐑍 𐑎 𐑏
Ime dolgi I dolgi E dolgi A dolgi Ah dolgi O dolgi Oo kratki I kratki E kratki A kratki Ah kratki O kratki Oo Ay Ow Wu Yee H Pee Bee Tee Dee Chee Jee Kay Gay Ef Vee Eth Thee Es Zee Esh Zhee Er El Em En Eng Oi Ew

Elbasan

Glavni članek: Elbasanska pisava

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis albanščine.

Elbasan abeceda
Črka 𐔀 𐔁 𐔂 𐔃 𐔄 𐔅 𐔆 𐔇 𐔈 𐔉 𐔊 𐔋 𐔌 𐔍 𐔎 𐔏 𐔐 𐔑 𐔒 𐔓 𐔔 𐔕 𐔖 𐔗 𐔘 𐔙 𐔚 𐔛 𐔜 𐔝 𐔞 𐔟 𐔠 𐔡 𐔢 𐔣 𐔤 𐔥 𐔦 𐔧
Ime A Be Ce Che De Nde Dhe Ei E Fe Ge Gje He I Je Ke Le Lle Me Ne Na Nje O Pe Qe Re Rre Se She Te The U Ve Xe Y Ze Zhe Ghe Ghamma Khe

Etruščanska abeceda

Glavni članek: Etruščanska abeceda

Stara abeceda, ki so jo uporabljali Etruščani.

Thumb

Faliscanska abeceda

Glavni članek: Faliscanska abeceda

Stara, že izumrla abeceda.

Fonetična abeceda

Glavni članek: Mednarodna fonetična abeceda

Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka.

Več informacij Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka Samoglanik na levi je zaokrožen, na desni pa ne, Sprednji del ust ...
Več informacij Način izgovorjave \ kraj nastanka Soglasnik na levo je nezveneč, desno pa zveneč, Ustnice ...
Več informacij Način izgovorjave \ kraj nastanka, Ustnice ...

Galik

Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih.

Gruzijska abeceda

Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Gruzijska abecede
Asomtavruli Ⴀ Ⴁ Ⴂ Ⴃ Ⴄ Ⴅ Ⴆ Ⴇ Ⴈ Ⴉ Ⴊ Ⴋ Ⴌ Ⴍ Ⴎ Ⴏ Ⴐ Ⴑ Ⴒ Ⴓ Ⴔ Ⴕ Ⴖ Ⴗ Ⴘ Ⴙ Ⴚ Ⴛ Ⴜ Ⴝ Ⴞ Ⴟ Ⴠ Ⴡ Ⴢ Ⴣ Ⴤ Ⴥ Ⴧ Ⴭ
Mkhedruli (velike) Ა Ბ Გ Დ Ე Ვ Ზ Თ Ი Კ Ლ Მ Ნ Ო Პ Ჟ Რ Ს Ტ Უ Ფ Ქ Ღ Ყ Შ Ჩ Ც Ძ Წ Ჭ Ხ Ჯ Ჰ Ჱ Ჲ Ჳ Ჴ Ჵ Ჶ Ჷ Ჸ Ჹ Ჺ Ჽ
Mkhedruli (male) ა ბ გ დ ე ვ ზ თ ი კ ლ მ ნ ო პ ჟ რ ს ტ უ ფ ქ ღ ყ შ ჩ ც ძ წ ჭ ხ ჯ ჰ ჱ ჲ ჳ ჴ ჵ ჶ ჷ ჸ ჹ ჺ ჽ
Nuskhuri ⴀ ⴁ ⴂ ⴃ ⴄ ⴅ ⴆ ⴇ ⴈ ⴉ ⴊ ⴋ ⴌ ⴍ ⴎ ⴏ ⴐ ⴑ ⴒ ⴓ ⴔ ⴕ ⴖ ⴗ ⴘ ⴙ ⴚ ⴛ ⴜ ⴝ ⴞ ⴟ ⴠ ⴡ ⴢ ⴣ ⴤ ⴥ ⴧ ⴭ
Ime An Ban Gan Don En Vin Zen Tan In Kan Las Man Nar On Par Zhar Rae San Tar Un Phar Khar Ghan Qar Shin Chin Can Jil Cil Char Xan Jhan Hae He Hie We Har Hoe Fi Yn Elifi Obrnjen gan Ain Aen
Drugi znaki
Znak ჻ ჼ Ჾ/ჾ Ჿ/ჿ
Ime Nar

Glagolica

Glavni članek: Glagolica

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod Svetega pisma.

Glagolitic abeceda
Velika črka Ⰰ Ⰱ Ⰲ Ⰳ Ⰴ Ⰵ Ⰶ Ⰷ Ⰸ Ⰹ Ⰺ Ⰻ Ⰼ Ⰽ Ⰾ Ⰿ Ⱀ Ⱁ Ⱂ Ⱃ Ⱄ Ⱅ Ⱆ Ⱇ Ⱈ Ⱉ Ⱊ Ⱋ Ⱌ Ⱍ Ⱎ Ⱏ Ⱐ Ⱑ Ⱒ Ⱓ Ⱔ Ⱕ Ⱖ Ⱗ Ⱘ Ⱙ Ⱚ Ⱛ Ⱜ Ⱝ Ⱞ
Mala črka ⰰ ⰱ ⰲ ⰳ ⰴ ⰵ ⰶ ⰷ ⰸ ⰹ ⰺ ⰻ ⰼ ⰽ ⰾ ⰿ ⱀ ⱁ ⱂ ⱃ ⱄ ⱅ ⱆ ⱇ ⱈ ⱉ ⱊ ⱋ ⱌ ⱍ ⱎ ⱏ ⱐ ⱑ ⱒ ⱓ ⱔ ⱕ ⱖ ⱗ ⱘ ⱙ ⱚ ⱛ ⱜ ⱝ ⱞ
Združevalne črke ◌𞀀 ◌𞀁 ◌𞀂 ◌𞀃 ◌𞀄 ◌𞀅 ◌𞀆 ◌𞀈 ◌𞀉 ◌𞀊 ◌𞀋 ◌𞀌 ◌𞀍 ◌𞀎 ◌𞀏 ◌𞀐 ◌𞀑 ◌𞀒 ◌𞀓 ◌𞀔 ◌𞀕 ◌𞀖 ◌𞀗 ◌𞀘 ◌𞀛 ◌𞀜 ◌𞀝 ◌𞀞 ◌𞀟 ◌𞀠 ◌𞀡 ◌𞀣 ◌𞀤 ◌𞀦 ◌𞀧 ◌𞀨 ◌𞀩 ◌𞀪
Ime Azu Buky Vede Glagoli Dobro Yestu Zhivete Dzelo Zemlja Izhe Prvotni izhe I Djervi Kako Ljudije Myslite Nashi Oni Pokoji Ritsi Slovo Tvrido Uku Fritu Heru Otu Pe Shta Tsi Chrivi Sha Yeru Yeri Yati Spidery ha Yu Majhen yus Majhen yus z repom Yo Lotated mali yus Velik yus Lotated veliki yus Fita Izhitsa Shtapic Troukasti a Latinate myslite

Gotica

Glavni članek: Gotica

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.

Gotska abeceda
Črka 𐌰 𐌱 𐌲 𐌳 𐌴 𐌵 𐌶 𐌷 𐌸 𐌹 𐌺 𐌻 𐌼 𐌽 𐌾 𐌿 𐍀 𐍁 𐍂 𐍃 𐍄 𐍅 𐍆 𐍇 𐍈 𐍉 𐍊
Ime Ahsa Bairkan Giba Dags Aihvus Qairthra Iuja Hagi Thiuth Eis Kusma Lagus Manna Nauths Jer Urus Pairthra Raida Sauil Teiws Winya Faihu Iggws Hwair Othal
Številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900

Grška abeceda

Glavni članek: Grška abeceda
Grška abeceda
Velika črka Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο Π Ρ Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω
Mala črka α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο π ρ σ τ υ φ χ ψ ω
Ime Alfa Beta Gama Delta Epsilon Zeta Eta Theta Jota Kapa Lambda Mi Ni Ksi Omikron Pi Ro Sigma Tau Ipsilon Fi Hi Psi Omega

Hangul (korejska abeceda)

Glavni članek: Hangul

Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov.

Več informacij samoglasnik, soglasnik ...
Več informacij ㅏ A, ㅑ Ya ...

Kavkaška albanščina

Abeceda za zapis kavkaške albanščine.

Abeceda kavkaške albanščine
Črka 𐔰 𐔱 𐔲 𐔳 𐔴 𐔵 𐔶 𐔷 𐔸 𐔹 𐔺 𐔻 𐔼 𐔽 𐔾 𐔿 𐕀 𐕁 𐕂 𐕃 𐕄 𐕅 𐕆 𐕇 𐕈 𐕉 𐕊 𐕋 𐕌 𐕍 𐕎 𐕏 𐕐 𐕑 𐕒 𐕓 𐕔 𐕕 𐕖 𐕗 𐕘 𐕙 𐕚 𐕛 𐕜 𐕝 𐕞 𐕟 𐕠 𐕡 𐕢 𐕣
Ime Alt Bet Gim Dat Eb Zarl Eyn Zhil Tas Cha Yowd Zha Irb Sha Lan Inya Xeyn Dyan Car Jhox Kar Lyit Heyt Qay Aor Choy Chi Cyay Maq Qar Nowc Dzyay Shak Jayn On Tyay Fam Dzay Chat Pen Gheys Rat Seyk Veyz Tiwr Shoy Iwn Cyaw Cayn Yayd Piwr Kiw
Ostali znaki
Znak 𐕯

Kaddare

Abeceda za zapis somalščine.

Thumb

Khatt-i-Badí’

Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode.

Khazarijske rove

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Thumb

Latinica in izvedene abecede

Glavni članek: Latinica

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaška.

Slovenska abeceda
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk[7]:

Abaška latinska abeceda
A Ə B C C' Ć Ć' Č ČW Č'W D E F F' G Gy Gw Ǧ ǦY ǦW H HW I J J´ J̌ J̌W K KY KW K' K'Y K'W L L' Ł Ł' M N O P P' Q QY QW Q' Q'Y Q'W R S Ś Š ŠW T T' U V W X XY XW Y Z Ź Ž ŽW ʕ ʕW ʔ
a ə b c c' ć ć' č čw č'w d e f f' g gy gw ǧ ǧy ǧw h hw i j j´ ǰ ǰw k ky kw k' k'y k'w l l' ł ł' m n o p p' q qy qw q' q'y q'w r s ś š šw t t' u v w x xy xw y z ź ž žw ʕ ʕw ʔ

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk[8]:

Havajska abeceda
A E I O U Ā Ē Ī Ō Ū H K L M N P W '
a e i o u ā ē ī ō ū h k l m n p w '

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

  • ß (ostri S)
  • ð (eth)
  • þ (thorn)
  • Ə (polglasnik)
  • Ƣ (oi)
  • Ʀ (yr)
  • Ʊ (upsilon)
  • Ʒ (ezh)
  • Ƕ (hwair)
  • Ƿ (wynn)
  • Ȣ (Ou)
  • ɂ (glasilčni/glotalni zapornik)
  • ɤ (rams horn)
  • ɮ (lezh)
  • ᴥ (ain)
Latinske številke
1 2 3 4 5 6 7 8 9 0

Lepontic (lugano)

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Thumb

Luo

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian abeceda
Črka 𐊀 𐊁 𐊂 𐊃 𐊄 𐊅 𐊆 𐊇 𐊈 𐊉 𐊊 𐊋 𐊌 𐊍 𐊎 𐊏 𐊐 𐊑 𐊒 𐊓 𐊔 𐊕 𐊖 𐊗 𐊘 𐊙 𐊚 𐊛 𐊜
Ime A E B Bh G D I W Z Th J K Q L M N Mm Nn U P Kk R S T Tt An En H X

Lydian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lydian abeceda
Črka 𐤠 𐤡 𐤢 𐤣 𐤤 𐤥 𐤦 𐤧 𐤨 𐤩 𐤪 𐤫 𐤬 𐤭 𐤮 𐤯 𐤰 𐤱 𐤲 𐤳 𐤴 𐤵 𐤶 𐤷 𐤸 𐤹
Ime A B G D E V I Y K L M N O R Ss T U F Q S Tt An En Ly Nn C

Mandaic

Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni.

Mandaic abeceda
Črka ࡀ ࡁ ࡂ ࡃ ࡄ ࡅ ࡆ ࡇ ࡈ ࡉ ࡊ ࡋ ࡌ ࡍ ࡎ ࡏ ࡐ ࡑ ࡒ ࡓ ࡔ ࡕ ࡖ ࡗ ࡘ
Ime Halqa Ab Ag Ad Ah Ushenna Az It Att Aksa Ak Al Am An As In Ap Asz Aq Ar Ash At Dushenna Kad Ain
Ostali znaki
◌࡙ ◌࡚ ◌࡛ ࡞

Mandombe

Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede.

Messapic

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa.

Mongolske abecede

Glavni članek: Mongolska abeceda

Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni.

Več informacij Ime, A ...
Števila
Število ᠐ ᠑ ᠒ ᠓ ᠔ ᠕ ᠖ ᠗ ᠘ ᠙
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Drugi znaki
Znak ᠀ ᠁ ᠂ ᠃ ᠈ ᠉ ᠄ ᠅ ᠆ ᠇ ᠊ ᡃ ᡸ ◌᠋ ◌᠌ ◌᠍ ᢀ ᢁ ᢂ ᢃ ᢄ ◌ᢅ ◌ᢆ ᢦ ᢧ ◌ᢩ
Prečrkovanje , . , . : - ː

Morsejeva abeceda

Glavni članek: Morsejeva abeceda


Thumb

Mro

Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu.

Mro abeceda
Črka 𖩀 𖩁 𖩂 𖩃 𖩄 𖩅 𖩆 𖩇 𖩈 𖩉 𖩊 𖩋 𖩌 𖩍 𖩎 𖩏 𖩐 𖩑 𖩒 𖩓 𖩔 𖩕 𖩖 𖩗 𖩘 𖩙 𖩚 𖩛 𖩜 𖩝 𖩞
Ime Ta Ngi Yo Mim Ba Da A Phi Khai Hao Dai Chu Keaae Ol Maem Nin Pa Oo O Ro Shi Thea Ea Wa E Ko Lan La Hai Ri Tek
Števila
Število 𖩠 𖩡 𖩢 𖩣 𖩤 𖩥 𖩦 𖩧 𖩨 𖩩
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Naguaké Taíno

Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki).

N'ko

Glavni članek: N'Ko pisava

Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi.

N'ko abeceda
Črka ߊ ߋ ߌ ߍ ߎ ߏ ߐ ߑ ߒ ߓ ߔ ߕ ߖ ߗ ߘ ߙ ߚ ߛ ߜ ߝ ߞ ߟ ߠ ߡ ߢ ߣ ߤ ߥ ߦ ߧ ߨ ߩ ߪ
Ime A Ee I E U Oo O Dagbasinna N Ba Pa Ta Ja Cha Da Ra Rra Sa Gba Fa Ka La Na woloso Ma Nya Na Ha Wa Ya Nya woloso Jona ja Jona cha Jona ra
Števila
Število ߀ ߁ ߂ ߃ ߄ ߅ ߆ ߇ ߈ ߉
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Nubijska abeceda

Stara abeceda, podobni koptski abecedi.

Ogamska pisava

Glavni članek: Ogamska pisava

Stara pisava za zapis irščine.

Ogham abeceda
Črka ᚁ ᚂ ᚃ ᚄ ᚅ ᚆ ᚇ ᚈ ᚉ ᚊ ᚋ ᚌ ᚍ ᚎ ᚏ ᚐ ᚑ ᚒ ᚓ ᚔ ᚕ ᚖ ᚗ ᚘ ᚙ ᚚ
Ime Beith Luis Fearn Sail Nion Uath Dair Tinne Coll Ceirt Muin Gort Ngeadal Straif Ruis Ailm Onn Ur Edhadh Iodhadh Eabhadh Or Uilleann Ifin Eamhancholl Peith
Drugi znaki
Znak   ᚛ ᚜

Oscanska abeceda

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Thumb

Osmanya

Abeceda za zapis somalijščine.

Osmanya abeceda
Črka 𐒀 𐒁 𐒂 𐒃 𐒄 𐒅 𐒆 𐒇 𐒈 𐒉 𐒊 𐒋 𐒌 𐒍 𐒎 𐒏 𐒐 𐒑 𐒒 𐒓 𐒔 𐒕 𐒖 𐒗 𐒘 𐒙 𐒚 𐒛 𐒜 𐒝
Ime Alef Ba Ta Ja Xa Kha Deel Ra Sa Shiin Dha Cayn Ga Fa Qaaf Kaaf Laan Miin Nuun Waw Ha Ya A E I O U Aa Ee Oo
Števila
Število 𐒠 𐒡 𐒢 𐒣 𐒤 𐒥 𐒦 𐒧 𐒨 𐒩
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Pau cin hau

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Pau cim hau
Črka 𑫀 𑫁 𑫂 𑫃 𑫄 𑫅 𑫆 𑫇 𑫈 𑫉 𑫊 𑫋 𑫌 𑫍 𑫎 𑫏 𑫐 𑫑 𑫒 𑫓 𑫔 𑫕 𑫖 𑫗 𑫘 𑫙 𑫚 𑫛 𑫜 𑫝 𑫞 𑫟 𑫠 𑫡 𑫢 𑫣 𑫤 𑫥 𑫦 𑫧 𑫨 𑫩 𑫪 𑫫 𑫬 𑫭 𑫮 𑫯 𑫰 𑫱 𑫲 𑫳 𑫴 𑫵 𑫶 𑫷 𑫸
Ime Pa Ka La Ma Da Za Va Nga Ha Ga Kha Sa Ba Ca Ta Tha Na Pha Ra Fa Cha A E I O U Ua Ia P K T M N L W Ng Y Različice izgovorjave


Picene

Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi.

Phrygian

Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi.

Thumb
Phyrgian abeceda (na sredini)


Pollard

Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami.

Thumb

Rune

Stara skupina abeced.

Rune
Črka ᚠ ᚡ ᚢ ᚣ ᚤ ᚥ ᚦ ᚧ ᚨ ᚩ ᚪ ᚫ ᚬ ᚭ ᚮ ᚯ ᚰ ᚱ ᚲ ᚳ ᚴ ᚵ ᚶ ᚷ ᚸ ᚹ ᚺ ᚻ ᚼ ᚽ ᚾ ᚿ ᛀ ᛁ ᛂ ᛃ ᛄ ᛅ ᛆ ᛇ ᛈ ᛉ ᛊ ᛋ ᛌ ᛍ ᛎ ᛏ ᛐ ᛑ ᛒ ᛓ ᛔ ᛕ ᛖ ᛗ ᛘ ᛙ ᛚ ᛛ ᛜ ᛝ ᛞ ᛟ ᛠ ᛡ ᛢ ᛣ ᛤ ᛥ ᛦ ᛧ ᛨ ᛩ ᛪ ᛱ ᛲ ᛳ ᛴ ᛵ ᛶ ᛷ ᛸ
Ime F V U Yr Y W Þ Ð A O A Aesc O Oe On R Kauna Cen K G Eng G Gar W H N I E J Ger Ae A Eoh P Eolhx S C Z T D B P E M L Ingwaz Ing D O Ear Ior Cweorth Calc Cealc Stan Yr Q X K Sh Oo Os Is Eh Ac Aesc
Drugi znaki & številke
Znak/št. ᛫ ᛬ ᛭ ᛮ ᛯ ᛰ
Vrednost 17 18 19

Santali

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika santali.

Stara italijanska abeceda

Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine.

Stara italijanska abeceda
Črka 𐌀 𐌁 𐌂 𐌃 𐌄 𐌅 𐌆 𐌇 𐌈 𐌉 𐌊 𐌋 𐌌 𐌍 𐌎 𐌏 𐌐 𐌑 𐌒 𐌓 𐌔 𐌕 𐌖 𐌗 𐌘 𐌙 𐌚 𐌛 𐌜 𐌝 𐌞 𐌟 𐌭 𐌮 𐌯
Ime A Be Ke De E Ve Ze He The I Ka El Em En Esh O Pe She Ku Er Es Te U Eks Phe Khe Ef Ers Che Ii Uu Ess Ye Tse
Števila
Število 𐌠 𐌡 𐌢 𐌣
Vrednost 1 5 10 50

Stara madžarska abeceda

Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi.

Stara madžarska abeceda
Velika črka 𐲀 𐲁 𐲂 𐲃 𐲄 𐲅 𐲆 𐲇 𐲈 𐲉 𐲊 𐲋 𐲌 𐲍 𐲎 𐲏 𐲐 𐲑 𐲒 𐲓 𐲔 𐲕 𐲖 𐲗 𐲘 𐲙 𐲚 𐲛 𐲜 𐲝 𐲞 𐲟 𐲠 𐲡 𐲢 𐲣 𐲤 𐲥 𐲦 𐲧 𐲨 𐲩 𐲪 𐲫 𐲬 𐲭 𐲮 𐲯 𐲰 𐲱 𐲲
Mala črka 𐳀 𐳁 𐳂 𐳃 𐳄 𐳅 𐳆 𐳇 𐳈 𐳉 𐳊 𐳋 𐳌 𐳍 𐳎 𐳏 𐳐 𐳑 𐳒 𐳓 𐳔 𐳕 𐳖 𐳗 𐳘 𐳙 𐳚 𐳛 𐳜 𐳝 𐳞 𐳟 𐳠 𐳡 𐳢 𐳣 𐳤 𐳥 𐳦 𐳧 𐳨 𐳩 𐳪 𐳫 𐳬 𐳭 𐳮 𐳯 𐳰 𐳱 𐳲
Ime A Aa Eb Amb Ec Enc Ecs Ed And E Ee Ef Eg Egy Eh I Ii Ej Ek Ak Unk El Ely Em En Eny O Oo Oe Oee Ep Emp Er Es Esz Et Ent Ety Ech U Uu Ue Ev Ez Ezs Sign Us
Števila
Število 𐳺 𐳻 𐳼 𐳽 𐳾 𐳿
Vrednost 1 5 10 50 100 1000

Stara permijska abeceda

Stara abeceda za zapis komijščine.

Stara permijska abeceda
Črka 𐍐 𐍑 𐍒 𐍓 𐍔 𐍕 𐍖 𐍗 𐍘 𐍙 𐍚 𐍛 𐍜 𐍝 𐍞 𐍟 𐍠 𐍡 𐍢 𐍣 𐍤 𐍥 𐍦 𐍧 𐍨 𐍩 𐍪 𐍫 𐍬 𐍭 𐍮 𐍯 𐍰 𐍱 𐍲 𐍳 𐍴 𐍵
Ime An Bur Gai Doi E Zhoi Dzhoi Zata Dzita I Koke Lei Menoe Nenoe Vooi Peei Rei Sii Tai U Chery Shooi Shchooi Yry Yeru O Oo Ef Ha Tsiu Ver Yer Yeri Yat Ie Yu Ya Ia
Drugi znaki
Znak ◌𐍶 ◌𐍷 ◌𐍸 ◌𐍹 ◌𐍺
Ime An Doi Zata Nenoe Sii

Stara turška abeceda

Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi.

Orkhon
Črka 𐰀 𐰃 𐰆 𐰇 𐰉 𐰋 𐰍 𐰏 𐰑 𐰓 𐰔 𐰖 𐰘 𐰚 𐰜 𐰞 𐰠 𐰡 𐰢 𐰣 𐰤 𐰦 𐰨 𐰩 𐰭 𐰯 𐰰 𐰱 𐰲 𐰴 𐰶 𐰸 𐰺 𐰼 𐰽 𐰾 𐰿 𐱁 𐱃 𐱅 𐱇 𐱈
Ime A I O Oe Ab Aeb Ag Aeg Ad Aed Ez Ay Aey Aek Oek Al Ael Elt Em An Aen Ent Enc Eny Eng Ep Op Ic Ec Aq Iq Oq Ar Aer As Aes Ash Esh At Aet Ot Bash
Yenisei
Črka 𐰁 𐰂 𐰄 𐰅 𐰈 𐰊 𐰌 𐰎 𐰐 𐰒 𐰕 𐰗 𐰙 𐰛 𐰝 𐰟 𐰥 𐰧 𐰩 𐰫 𐰬 𐰮 𐰳 𐰵 𐰷 𐰹 𐰻 𐱀 𐱂 𐱄 𐱆
Ime A Ae I E Oe Ab Aeb Ag Aeg Ad Ez Ay Aey Aek Oek Al Aen Ent Enc Eny Ang Aeng Ec Aq Iq Oq Ar Ash Esh At Aet

Starocerkvenoslovanska abeceda

Izumrla abeceda, predhodnica cirilice.

Sutton

Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672.

Sutton abeceda po Unicode kodah
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
U+1D80x 𝠀 𝠁 𝠂 𝠃 𝠄 𝠅 𝠆 𝠇 𝠈 𝠉 𝠊 𝠋 𝠌 𝠍 𝠎 𝠏
U+1D81x 𝠐 𝠑 𝠒 𝠓 𝠔 𝠕 𝠖 𝠗 𝠘 𝠙 𝠚 𝠛 𝠜 𝠝 𝠞 𝠟
U+1D82x 𝠠 𝠡 𝠢 𝠣 𝠤 𝠥 𝠦 𝠧 𝠨 𝠩 𝠪 𝠫 𝠬 𝠭 𝠮 𝠯
U+1D83x 𝠰 𝠱 𝠲 𝠳 𝠴 𝠵 𝠶 𝠷 𝠸 𝠹 𝠺 𝠻 𝠼 𝠽 𝠾 𝠿
U+1D84x 𝡀 𝡁 𝡂 𝡃 𝡄 𝡅 𝡆 𝡇 𝡈 𝡉 𝡊 𝡋 𝡌 𝡍𝪛 𝡎 𝡏𝪛
U+1D85x 𝡐 𝡑𝪛 𝡒 𝡓 𝡔 𝡕 𝡖 𝡗 𝡘 𝡙 𝡚 𝡛 𝡜𝪛 𝡝 𝡞𝪛 𝡟
U+1D86x 𝡠 𝡡 𝡢 𝡣 𝡤 𝡥 𝡦 𝡧 𝡨 𝡩 𝡪 𝡫 𝡬 𝡭 𝡮 𝡯
U+1D87x 𝡰 𝡱 𝡲 𝡳 𝡴 𝡵 𝡶 𝡷 𝡸 𝡹 𝡺 𝡻 𝡼 𝡽 𝡾 𝡿
U+1D88x 𝢀 𝢁 𝢂 𝢃 𝢄 𝢅 𝢆 𝢇 𝢈 𝢉 𝢊 𝢋 𝢌 𝢍 𝢎 𝢏
U+1D89x 𝢐 𝢑 𝢒 𝢓 𝢔 𝢕 𝢖 𝢗 𝢘 𝢙 𝢚 𝢛 𝢜 𝢝 𝢞 𝢟
U+1D8Ax 𝢠 𝢡 𝢢 𝢣 𝢤 𝢥 𝢦 𝢧 𝢨 𝢩 𝢪 𝢫 𝢬 𝢭 𝢮 𝢯
U+1D8Bx 𝢰 𝢱 𝢲 𝢳 𝢴 𝢵 𝢶 𝢷 𝢸 𝢹 𝢺 𝢻 𝢼 𝢽 𝢾 𝢿
U+1D8Cx 𝣀 𝣁 𝣂 𝣃 𝣄 𝣅 𝣆 𝣇 𝣈 𝣉 𝣊 𝣋 𝣌 𝣍 𝣎 𝣏
U+1D8Dx 𝣐 𝣑 𝣒 𝣓 𝣔 𝣕 𝣖 𝣗 𝣘 𝣙 𝣚 𝣛 𝣜 𝣝 𝣞 𝣟
U+1D8Ex 𝣠 𝣡 𝣢 𝣣 𝣤 𝣥 𝣦 𝣧 𝣨 𝣩 𝣪 𝣫 𝣬 𝣭 𝣮 𝣯
U+1D8Fx 𝣰 𝣱 𝣲 𝣳 𝣴 𝣵 𝣶𝪛 𝣷 𝣸 𝣹 𝣺 𝣻 𝣼 𝣽 𝣾 𝣿
U+1D90x 𝤀 𝤁 𝤂 𝤃 𝤄𝪛 𝤅 𝤆 𝤇 𝤈 𝤉 𝤊 𝤋 𝤌 𝤍 𝤎 𝤏
U+1D91x 𝤐 𝤑 𝤒 𝤓 𝤔 𝤕 𝤖 𝤗 𝤘 𝤙 𝤚 𝤛 𝤜 𝤝 𝤞 𝤟
U+1D92x 𝤠 𝤡 𝤢 𝤣 𝤤 𝤥 𝤦 𝤧 𝤨 𝤩 𝤪 𝤫 𝤬 𝤭 𝤮 𝤯
U+1D93x 𝤰 𝤱 𝤲 𝤳 𝤴 𝤵 𝤶 𝤷 𝤸 𝤹 𝤺 𝤻 𝤼 𝤽 𝤾 𝤿
U+1D94x 𝥀 𝥁 𝥂 𝥃 𝥄 𝥅 𝥆 𝥇 𝥈 𝥉 𝥊 𝥋 𝥌 𝥍 𝥎 𝥏
U+1D95x 𝥐 𝥑 𝥒 𝥓 𝥔 𝥕 𝥖 𝥗 𝥘 𝥙 𝥚 𝥛 𝥜 𝥝 𝥞 𝥟
U+1D96x 𝥠 𝥡 𝥢 𝥣 𝥤 𝥥 𝥦 𝥧 𝥨 𝥩 𝥪 𝥫 𝥬 𝥭 𝥮 𝥯
U+1D97x 𝥰 𝥱 𝥲 𝥳 𝥴 𝥵 𝥶 𝥷 𝥸 𝥹 𝥺 𝥻 𝥼 𝥽 𝥾 𝥿
U+1D98x 𝦀 𝦁 𝦂 𝦃 𝦄 𝦅 𝦆 𝦇 𝦈 𝦉 𝦊 𝦋 𝦌 𝦍 𝦎 𝦏
U+1D99x 𝦐 𝦑 𝦒 𝦓 𝦔 𝦕 𝦖 𝦗 𝦘 𝦙 𝦚 𝦛 𝦜 𝦝 𝦞 𝦟
U+1D9Ax 𝦠 𝦡 𝦢 𝦣 𝦤 𝦥 𝦦 𝦧 𝦨 𝦩 𝦪 𝦫 𝦬 𝦭 𝦮 𝦯
U+1D9Bx 𝦰 𝦱 𝦲 𝦳 𝦴 𝦵 𝦶 𝦷 𝦸 𝦹 𝦺 𝦻 𝦼 𝦽 𝦾 𝦿
U+1D9Cx 𝧀 𝧁 𝧂 𝧃 𝧄 𝧅 𝧆 𝧇 𝧈 𝧉 𝧊 𝧋 𝧌 𝧍 𝧎 𝧏
U+1D9Dx 𝧐 𝧑 𝧒 𝧓 𝧔 𝧕 𝧖 𝧗 𝧘 𝧙 𝧚 𝧛 𝧜 𝧝 𝧞 𝧟
U+1D9Ex 𝧠 𝧡 𝧢 𝧣 𝧤 𝧥 𝧦 𝧧 𝧨 𝧩 𝧪 𝧫 𝧬 𝧭 𝧮 𝧯
U+1D9Fx 𝧰 𝧱 𝧲 𝧳 𝧴 𝧵 𝧶 𝧷 𝧸 𝧹 𝧺 𝧻 𝧼 𝧽 𝧾 𝧿
U+1DA0x 𝨀 𝨁 𝨂 𝨃 𝨄 𝨅 𝨆 𝨇 𝨈 𝨉 𝨊 𝨋 𝨌 𝨍 𝨎 𝨏
U+1DA1x 𝨐 𝨑 𝨒 𝨓 𝨔 𝨕 𝨖 𝨗 𝨘 𝨙 𝨚 𝨛 𝨜 𝨝 𝨞 𝨟
U+1DA2x 𝨠 𝨡 𝨢 𝨣 𝨤 𝨥 𝨦 𝨧 𝨨 𝨩 𝨪 𝨫 𝨬 𝨭 𝨮 𝨯
U+1DA3x 𝨰 𝨱 𝨲 𝨳 𝨴 𝨵 𝨶 𝨷 𝨸 𝨹 𝨺 𝨻 𝨼 𝨽 𝨾 𝨿
U+1DA4x 𝩀 𝩁 𝩂 𝩃 𝩄 𝩅 𝩆 𝩇 𝩈 𝩉 𝩊 𝩋 𝩌 𝩍 𝩎 𝩏
U+1DA5x 𝩐 𝩑 𝩒 𝩓 𝩔 𝩕 𝩖 𝩗 𝩘 𝩙 𝩚 𝩛 𝩜 𝩝 𝩞 𝩟
U+1DA6x 𝩠 𝩡 𝩢 𝩣 𝩤 𝩥 𝩦 𝩧 𝩨 𝩩 𝩪 𝩫 𝩬 𝩭 𝩮 𝩯
U+1DA7x 𝩰 𝩱 𝩲 𝩳 𝩴 𝩵 𝩶 𝩷 𝩸 𝩹 𝩺 𝩻 𝩼 𝩽 𝩾 𝩿
U+1DA8x 𝪀 𝪁 𝪂 𝪃 𝪄 𝪅 𝪆 𝪇 𝪈 𝪉 𝪊 𝪋
U+1DA9x  SW 
F2		  SW 
F3		  SW 
F4		  SW 
F5		  SW 
F6
U+1DAAx  SW 
R2		  SW 
R3		  SW 
R4		  SW 
R5		  SW 
R6		  SW 
R7		  SW 
R8		  SW 
R9		  SW 
R10		  SW 
R11		  SW 
R12		  SW 
R13		  SW 
R14		  SW 
R15		  SW 
R16

Tai Lue (nov)

Abeceda za zapis jezika Lue.

Soglasniki
Visok ᦀ ᦂ ᦃ ᦄ ᦈ ᦉ ᦊ ᦎ ᦏ ᦐ ᦔ ᦕ ᦖ ᦚ ᦛ ᦜ ᦠ ᦡ ᦢ ᦦ ᦧ ᦪ
Nizek ᦁ ᦅ ᦆ ᦇ ᦋ ᦌ ᦍ ᦑ ᦒ ᦓ ᦗ ᦘ ᦙ ᦝ ᦞ ᦟ ᦣ ᦤ ᦥ ᦨ ᦩ ᦫ
Ime Qa Ka Xa Nga Tsa Sa Ya Ta Tha Na Pa Pha Ma Fa Va La Ha Da Ba Kva Xva Sua
Samoglasniki
Črka ᦱ ᦲ ᦳ ᦴ ᦵ ᦶ ᦷ ᦸ ᦹ ᦺ ᦻ ᦼ ᦽ ᦾ ᦿ ᧀ
Ime Aa Ii U Uu E Ae O Oa Ue Ay Aay Uy Oy Oay Uey Iy
Končne črke
Črka ᧁ ᧂ ᧃ ᧄ ᧅ ᧆ ᧇ
Ime V Ng N M K D B
Števila
Število ᧐ ᧑/᧚ ᧒ ᧓ ᧔ ᧕ ᧖ ᧗ ᧘ ᧙
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Ostali znaki
ᦰ ᧈ ᧉ ᧞ ᧟

Todhri

Todhrijeva abeceda za zapis albanščine.

Umbrijska abeceda

Stara abeceda za zapis umbrijščine.

Umbrijščina zapisano v umbrijski pisavi.


Ujgurska abeceda

Stara mongolska abeceda.

Zaghawa

Abeceda za zapis jezika Zaghawa.

Thumb

Remove ads

Morebitne tehnične težave

Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke.

Več informacij Ime abecede, Pravilni prikaz ...

Sklici

Glej tudi

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads
Remove ads