Aramejščina
podskupina semitskih jezikov From Wikipedia, the free encyclopedia
podskupina semitskih jezikov From Wikipedia, the free encyclopedia
Aramêjščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma. Bila je upravni jezik različnih imperijev (na primer Perzijskega cesarstva) in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa tudi materni jezik Jezusa Kristusa. Med zadnjimi kraji, v katerih se je aramejščina še ohranila, je sirsko mesto Malula okoli 40 km severovzhodno od Damaska, s prebivalci večinoma grške pravoslavne vere.
Aramejščina | |
---|---|
ܐܪܡܝܐ, ארמית Arāmît | |
Izgovarjava | arɑmiθ], [arɑmit], [ɑrɑmɑjɑ], [ɔrɔmɔjɔ |
Materni jezik | Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Izrael, Gruzija, Libanon, Palestina, Rusija, Sirija, Turčija |
Področje | Bližnji vzhod, Osrednja Azija, Evropa, Severna Amerika in Avstralija. |
Št. maternih govorcev | (550.000 cited 1994–1996)[1] |
afroazijski
| |
Pisava | aramejski abjad, sirski abjad, hebrejski abjad, mandejska abeceda, arabski Abjad (narečje) z najdenimi napisi v demotski[2] in kitajski pisavi[3] |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | Različno: arc – Imperialna aramejščina (700–300 BC) oar – Stara aramejščina (pred 700 BC) aii – Asirska neo-aramejščina aij – Lishanid Noshan amw – Zahodna neo-aramejščina bhn – Bohtan neo-aramejščina bjf – Barzani judovska neo-aramejščina cld – Chaldean neo-aramejščina hrt – Hértevin huy – Hulaulá jpa – Judovskopalestinska aramejščina kqd – Koy Sanjaq Surat lhs – Mlahsô lsd – Lishana Deni mid – Moderni mandejski myz – Klasični mandejski sam – Samaritan Aramaic syc – Sirščina (klasična) syn – Senaya tmr – Judovskobabilonska aramejščina trg – Lishán Didán tru – Turoyo xrm – Armazic (0–200 AD) |
Seznam Linguist | arc Imperialna aramejščina (700–300 BC) |
oar Stara aramejščina (pred 700 BC) | |
myz Klasični mandejski | |
xrm Armazic (0–200 AD) | |
jpa Judovskopalestinska aramejščina (200– AD) | |
Glottolog | aram1259 |
Linguasphere | 12-AAA |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.