Afrika

Afrika
Površina	30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev	1,1 milijarde (2013, 2.)
Gostota naseljenosti	30,51 preb./km2
Demonim	Afričani
Države	54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja	Zunanja (3) Mayotte; Réunion; Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha; Notranja (4) Kanarski otoki; Ceuta; Madeirsko otočje; Melilla;
Časovni pasovi	UTC-1 do UTC+4
Največja mesta	Metropolitanska območja v Afriki; Lagos; Kairo; Kinšasa-Brazzaville; Johannesburg; Mogadiš; Kartum-Omdurman; Dar es Salaam; Aleksandrija; Abidžan; Casablanca

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji. Z 1.4 milijarde prebivalcev^[2]^[3] (leta 2021) predstavlja približno 18 % svetovnega prebivalstva.

Podatki na hitro Površina, Št. prebivalcev ...

Zapri

Geografija

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t. i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.^[4]

Prebivalstvo

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic^[5] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.^[6]^[7] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev, največkrat angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950^[8] na milijardo leta 2009.^[9]

Podnebje in rastje

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.

Regije, teritoriji in države

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.^[10]

Politični zemljevid Afrike

Več informacij Zastava, Grb ...

Zastava	Ime	Površina (km²)	Prebivalstvo^[11]	Leto	Gostota prebivalstva (na km²)	Glavno mesto
Severna Afrika
	Alžirija	2.381.740	34.178.188	2009	14	Alžir
	Kanarski otoki (Španija)^[12]	7.492	2.118.519	2010	226	Las Palmas de Gran Canaria, Santa Cruz de Tenerife
	Ceuta (Španija)^[13]	20	71.505	2001	3.575	—
	Egipt^[14]	1.001.450	82.868.000	2012	83	Kairo
	Libija	1.759.540	6.310.434	2009	4	Tripoli
	Madeira (Portugalska)^[15]	797	245.000	2001	307	Funchal
	Melilla (Španija)^[16]	12	66.411	2001	5.534	—
	Maroko	446.550	34.859.364	2009	78	Rabat
	Sudan	1.861.484	30.894.000	2008	17	Kartum
	Tunizija	163,610	10,486,339	2009	64	Tunis
	Zahodna Sahara^[17]	266.000	405.210	2009	2	El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
	Džibuti	23.000	623.891	2012	22	Džibuti
	Eritreja	121.320	5.647.168	2009	47	Asmara
	Etiopija	1.127.127	84.320.987	2012	75	Adis Abeba
	Somalija	637.657	9.832.017	2009	15	Mogadiš
Vzhodna Afrika
	Burundi	27.830	8.988.091	2009	323	Gitega
	Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos (UK)	56,13	3.000	2012	53,4	Diego Garcia
	Komori	2.170	752.438	2009	347	Moroni
	Kenija	582.650	39.002.772	2009	66	Nairobi
	Madagaskar	587.040	20.653.556	2009	35	Antananarivo
	Malavi	118.480	14.268.711	2009	120	Lilongwe
	Mavricij	2.040	1.286.051	2012	630	Port Louis
	Mayotte (Francija)	374	223.765	2009	490	Mamoudzou
	Mozambik	801.590	21.669.278	2009	27	Maputo
	Réunion	2.512	743.981	2002	296	Saint-Denis
	Ruanda	26.338	10.473.282	2009	398	Kigali
	Sejšeli	455	87.476	2009	192	Viktorija
	Južni Sudan	619.745	8.260.490	2008	13	Džuba
	Tanzanija	945.087	44.929.002	2009	43	Dodoma
	Uganda	236.040	32.369.558	2009	137	Kampala
	Zambija	752.614	11.862.740	2009	16	Lusaka
	Zimbabve	390.580	11.392.629	2009	29	Harare
Srednja Afrika
	Angola	1.246.700	12.799.293	2009	10	Luanda
	Kamerun	475.440	18.879.301	2009	40	Yaoundé
	Srednjeafriška republika	622.984	4.511.488	2009	7	Bangui
	Čad	1.284.000	10.329.208	2009	8	N'Djamena
	Zahodni Kongo	342.000	4.012.809	2009	12	Brazzaville
	Vzhodni Kongo	2.345.410	69.575.000	2012	30	Kinšasa
	Ekvatorialna Gvineja	28.051	633.441	2009	23	Malabo
	Gabon	267.667	1.514.993	2009	6	Libreville
	Sveti Tomaž in Princ	1.001	212.679	2009	212	São Tomé
Južna Afrika
	Bocvana	600.370	1.990.876	2009	3	Gaborone
	Lesoto	30.355	2.130.819	2009	70	Maseru
	Namibija	825.418	2.108.665	2009	3	Windhoek
	Južna Afrika	1.219.912	51.770.560	2011	42	Bloemfontein, Cape Town, Pretorija^[18]
	Esvatini	17.363	1.123.913	2009	65	Mbabane
Zahodna Afrika
	Benin	112.620	8.791.832	2009	78	Porto-Novo
	Burkina Faso	274.200	15.746.232	2009	57	Ouagadougou
	Gambija	11.300	1.782.893	2009	158	Banjul
	Gana	239.460	23.832.495	2009	100	Akra
	Gvineja	245.857	10.057.975	2009	41	Conakry
	Gvineja Bissau	36.120	1.533.964	2009	43	Bissau
	Liberija	111.370	3.441.790	2009	31	Monrovija
	Mali	1.240.000	12.666.987	2009	10	Bamako
	Mavretanija	1.030.700	3.129.486	2009	3	Nouakchott
	Niger	1.267.000	15.306.252	2009	12	Niamey
	Nigerija	923.768	166.629.000	2012	180	Abuja
	Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK)	420	7.728	2012	13	Jamestown
	Senegal	196.190	13.711.597	2009	70	Dakar
	Sierra Leone	71.740	6.440.053	2009	90	Freetown
	Slonokoščena obala	322.460	20.617.068	2009	64	Yamoussoukro^[19]
	Togo	56.785	6.019.877	2009	106	Lomé
	Zelenortski otoki	4.033	429.474	2009	107	Praia
Skupaj		30.368.609	1.001.322.068	2009	33

Zapri

Sklici in opombe

[1]
»arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 27. junija 2014.
[2]
»"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
[3]
»World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
[4]
Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). »Seaward extension of the East African Rift«. Nature. Zv. 321, št. 6070. str. 599–603. doi:10.1038/321599a0. ISSN 0028-0836.
[5]
Dalton, Rex (1. oktober 2009). »Oldest hominid skeleton revealed«. Nature News.
[6]
Stringer, C.B. (1994). »Evolution of Early Humans«. V Jones, Steve; Martin, Robert; Pilbeam, David (ur.). The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3.
[7]
McHenry, H.M (2009). »Human Evolution«. V Ruse, Michael; Travis, Joseph (ur.). Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3.
[8]
Population Arhivirano 2000-12-17 na Wayback Machine.. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
[9]
Kobo, Kingsley (25. avgust 2009). »Africa's population now 1 billion«. AfricaNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2011. Pridobljeno 8. marca 2012.
[10]
»Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings«. Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno 29. septembra 2013.
[11]
»USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2013. Pridobljeno 27. junija 2014.
[12]
Španske Kanarske otoke, z glavnimi mesti Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njihove bližine Maroku in Zahodni Sahari. Podatki o prebivalstvu in površini so za leto 2001.
[13]
Špansko eksklavo Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
[14]
Egipt uvrščamo med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega prekopa.
[15]
Portugalsko otočje Madeira pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njegove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
[16]
Špansko eksklavo Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
[17]
Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti vso državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja, medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.
[18]
Republika Južna Afrika uradno nima prestolnice, tradicionalno si oblast delijo ta tri mesta: Bloemfontein je sedež sodne, Cape Town zakonodajne in Pretorija upravne oblasti.
[19]
De facto glavno mesto je še vedno Abidžan.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Afrika.

Poglejte si besedo afrika v Wikislovarju, prostem slovarju.

Splošne informacije

Afrika na Open Directory Project
African & Middle Eastern Reading Room from the United States Library of Congress
Africa South of the Sahara from Stanford University
The Index on Africa from The Norwegian Council for Africa
Aluka Digital library of scholarly resources from and about Africa
Africa Interactive Map Arhivirano 2010-01-17 na Wayback Machine. from the United States Army Africa

Zgodovina

Novice

allAfrica.com, trenutne novice, dogodki in statistika
Focus on Africa, BBC World Service časopis

[2013_World_Population_Data_Sheet-1] [1]
»arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 27. junija 2014.

[UN_WPP-2] [2]
»"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.

[UN_WPP_2022-3] [3]
»World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.

[4] [4]
Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). »Seaward extension of the East African Rift«. Nature. Zv. 321, št. 6070. str. 599–603. doi:10.1038/321599a0. ISSN 0028-0836.

[5] [5]
Dalton, Rex (1. oktober 2009). »Oldest hominid skeleton revealed«. Nature News.

[encylopediahumanevolution-6] [6]
Stringer, C.B. (1994). »Evolution of Early Humans«. V Jones, Steve; Martin, Robert; Pilbeam, David (ur.). The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3.

[evolutionthe1st4billionyears-7] [7]
McHenry, H.M (2009). »Human Evolution«. V Ruse, Michael; Travis, Joseph (ur.). Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3.

[8] [8]
Population Arhivirano 2000-12-17 na Wayback Machine.. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.

[9] [9]
Kobo, Kingsley (25. avgust 2009). »Africa's population now 1 billion«. AfricaNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2011. Pridobljeno 8. marca 2012.

[ZNRegije-10] [10]
»Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings«. Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno 29. septembra 2013.

[uscen-11] [11]
»USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2013. Pridobljeno 27. junija 2014.

[12] [12]
Španske Kanarske otoke, z glavnimi mesti Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njihove bližine Maroku in Zahodni Sahari. Podatki o prebivalstvu in površini so za leto 2001.

[13] [13]
Špansko eksklavo Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.

[14] [14]
Egipt uvrščamo med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega prekopa.

[15] [15]
Portugalsko otočje Madeira pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njegove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.

[16] [16]
Špansko eksklavo Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.

[Sahrawi_Arab_Democratic_Republic-17] [17]
Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti vso državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja, medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.

[18] [18]
Republika Južna Afrika uradno nima prestolnice, tradicionalno si oblast delijo ta tri mesta: Bloemfontein je sedež sodne, Cape Town zakonodajne in Pretorija upravne oblasti.

[19] [19]
De facto glavno mesto je še vedno Abidžan.

[2]

[3]

[1]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]

[19]