From Wikipedia, the free encyclopedia
Deževna doba, ponekod znana tudi kot monsunska doba, je del leta, v katerem pada večina letne količine dežja v določeni regiji sveta.[1] Običajno traja vsaj en mesec.[2] Območja, kjer se izmenjujeta izrazitejši sušna in deževna doba, so posejana po delih tropov in subtropov.[3]
Po Köppnovi podnebni klasifikaciji za tropsko podnebje je mesec deževne dobe opredeljen kot mesec, v katerem znaša povprečna količina padavin vsaj 60 mm.[4] Kjer je deževna doba v toplem delu leta (poleti), so padavine večinoma pozno popoldne in zgodaj zvečer. Takrat se izboljšata kakovost zraka in sladke vode, tudi rastje poganja, kar kasneje v letu omogoči pridelek. Po drugi strani lahko reke poplavljajo in nekatere živali se umaknejo v višje ležeče predele. Voda izpira hranila iz prsti in povečana je erozija. Poveča se tudi pojavnost tropskih bolezni.[5] Avtohtono živalstvo je prilagojeno na razmere, pri ljudeh pa lahko pride do pomanjkanja hrane, saj v predhodni sušni dobi pridelek še ni dozorel. Med deževno dobo se lahko sadijo kasava, koruza, arašidi, proso, riž in jam.[6]
Poletna deževna doba je značilna za območja s tropskim savanskim in monsunskim podnebjem, medtem ko imajo območja s sredozemskim podnebjem deževne zime in suha poletja. Območja, kjer rastejo tropski deževni gozdovi, nimajo delitve na sušne in deževne dobe, tam so padavine enakomerno razporejene čez vse leto.[7]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
