Bangui

Bangui je glavno mesto Srednjeafriške republike in s približno tričetrt milijona prebivalcev (2012^[1]) največje mesto v tej srednjeafriški državi. Stoji ob izteku brzic reke Ubangi na jugozahodu države, ob meji z Demokratično republiko Kongo in je pristanišče za izvoz kmetijskih pridelkov po reki navzdol do Brazzavillea, ki predstavlja povezavo z oceanom. V samem mestu je nekaj lahke industrije, predvsem pa ima vlogo administrativnega in trgovskega središča. Na sosednjem bregu reke Ubangi stoji mesto Zongo v Kongu, s katerim je Bangui povezan s trajektno povezavo.^[2]

Bangui
Bangui Bangui na zemljevidu Srednjeafriške republike
Koordinati: 4°22′N 18°35′E
Država	Srednjeafriška republika
Ustanovljeno	1889
Upravljanje
• Župan	Catherine Samba-Panza (od 2013)
Površina
• Skupno	67 km2
Nadm. višina	369 m
Prebivalstvo  (2012)[1]
• Skupno	734.350
• Gostota	11.000 preb./km2

Stanje v mestu, tako kot v preostanku države, zaznamujejo redni oboroženi konflikti med vladnimi silami in uporniškimi skupinami, zaradi katerih gospodarstvo stagnira.^[3][4] Zaradi dolgotrajnega nasilja se Bangui redno uvršča na lestvice mest z najslabšo kakovostjo življenja.^[5][6][7]

Zgodovina

Leta 1889 so Francozi ustanovili vojaško postojanko nizvodno od kraja, kjer zdaj stoji Bangui, ob sotočju rek Ubangi in Mpoko. Poimenovali so jo po brzicah. Dve leti kasneje so jo preselili na sedanje mesto. V tem času so se pogosto spopadali z domačini, po njihovem podjarmljenju pa je Bangui postal administrativni sedež province Ubangi-Shari, del kolonije Francoska ekvatorialna Afrika. Kot administrativno središče je počasi rastlo, večjega razmaha pa do druge svetovne vojne ni doživelo, saj je gospodarstvo temeljilo na prisilnem delu za koncesionarje.^[2][8]

Večji razmah se je zgodil med vojno in tik po njej, ko so kolonialni gospodarji dali črnskemu prebivalstvu več pravic in izvedli razne infrastrukturne projekte da bi utišali težnje po osamosvojitvi, hkrati pa je napredovala tudi ekonomija zaradi rastočih cen glavnih izvoznih produktov - gume, bombaža, kave in diamantov - na mednarodnem trgu. Po osamosvojitvi Srednjeafriške republike leta 1960 je prišlo do intenzivnejšega priseljevanja s podeželja. Leta 1975 je v Banguiju živelo skoraj 280.000 prebivalcev in leta 2001 že dvakrat toliko. Po drugi strani se od 1970. let dalje sooča z medetničnim in medverskim nasiljem, pa tudi korupcijo ter finančnimi težavami, ki jih simbolizira ekstravagantno kronanje diktatorja Jean-Bedela Bokasse leta 1977, strmoglavljenega že dve leti kasneje.^[8]

Sklici in opombe

1. »Bangui«. World Gazetteer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2013. Pridobljeno 30. marca 2013.
2. Young, Eric (2010). »Bangui, Central African Republic«. V Appiah, Kwame Anthony; Gates, Henry Louis (ur.). Encyclopedia of Africa. Oxford University Press. str. 153. ISBN 9780195337709.
3. »One year after the fall of Bangui, more than 852,000 Central Africans still displaced«. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. 5. december 2014. Pridobljeno 27. februarja 2015.
4. »CAR crisis: Gunfire and explosions heard in Bangui«. BBC News. 9. oktober 2014. Pridobljeno 27. februarja 2015.
5. »Brazzaville - 'world's worst city'«. BBC News. 3. marec 2003. Pridobljeno 1. februarja 2015.
6. Kristof, Kathy (29. november 2011). »World's best and worst cities«. CBS Moneywatch. Pridobljeno 1. februarja 2015.
7. Taylor, Adam (26. februar 2014). »Why do people choose to live in the 'worst city in the world?'«. The Washington Post. Pridobljeno 1. marca 2015.
8. Veney, Cassandra R. (2002). »Bangui, Central African Republic«. V Eyoh, Dickson; Tiyambe Zeleza, Paul (ur.). Encyclopedia of Twentieth-Century African History. Routledge. str. 156–158. ISBN 0203986571.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Bangui v Wikimedijini zbirki
• Bangui – potovalne informacije v Wikipotovanju