Afriška unija

Afriška unija (kratica AU) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena julija 2002 in je naslednica Organizacije afriške enotnosti (OAE). Ustanovljena je bila po zgledu Evropske unije (vendar ima trenutno pristojnosti, ki so bliže Commonwealthu). Mnoge države Unije sodelujejo tudi v skupnih mednarodnih povezavah, kakršno je Gibanje neuvrščenih. Njeni cilji so širjenje demokracije, človekovih pravic in razvoja v Afriki, predvsem s povečevanjem tujih naložb v okviru programa New Partnership for Africa's Development (NEPAD). Prvi predsednik AU je bil južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.

arabsko: الاتحاد الأفريقي francosko: Union africaine portugalsko: União Africana špansko: Unión Africana Svahili: Umoja wa Afrika Afriška unija
Zastava Grb
Države članice       Članice v suspenzu
Glavno mesto	Adis Abeba Johannesburg
Uradni jeziki	Afriški jeziki, arabščina, angleščina, francoščina, portugalščina, španščina in svahili Nekatere države članice imajo druge uradne jezike.
Članstvo	55 držav članic
Voditelji
• Predsednik	Mohamed Ould Ghazouani
• Predsednik Komisije	Moussa Faki[1]
• Predsednik parlamenta	Fortune Z. Charumbira
Površina
• skupaj	29.922.059[2] km2
Prebivalstvo
• ocena 2020	1.321.000.000 [note 1]
BDP (ocena 2020)
• skupaj (PKM)	7.573 bilijonov $[3][note 2]
• na preb. (PKM)	5.733 $[3]
HDI (2020)	0,577 srednji
Spletno mesto au.int

Države članice

Afriška unija je sestavljena iz 55 članic, občasno se članstvo članici tudi suspendira zaradi kršitev. Članice so vse države članice OZN, ki ležijo v Afriki in afriških vodah, kot tudi delno priznana Demokratična arabska republika Sahara (DARS). Maroko, ki si lasti ozemlje DARS, je zaradi njenega sprejetja leta 1984 zapustil OAE; 30. januarja 2017 se je znova pridružil AU.

Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Čad, Demokratična arabska republika Sahara, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Esvatini, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južni Sudan, Južnoafriška republika, Kamerun, Kenija, Komori, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mavretanija, Mavricij, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Republika Kongo, Ruanda, Sejšeli, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zambija, Zelenortski otoki in Zimbabve.

Organizacije Afriške unije

Afriška unija je sestavljena iz različnih inštitucij:

Panafriški parlament

Lahko postane najvišje zakonodajno telo Afriške unije. Sedež je v Midrandu, Južnoafriška republika. Parlament je sestavljen iz 265 izvoljenih predstavnikov iz vseh članic in predstavljajo prebivalstvo unije v procesu demokratičnega vladanja.

Zbor Afriške unije

Sestavljajo ga predstavniki držav in vlad. Gre za najvišje vladajoče telo Afriške unije. Mnoge funkcije predaja parlamentu, srečujejo se enkrat letno in sprejemajo večino odločitev soglasno oziroma z dvotretjinsko večino.

Komisija Afriške unije

Gre za upravo Afriške unije, sestavljeno iz 10 komisarjev in podpornega osebja, ki ima sedež v Etiopiji v Adis Abebi. Po vlogi in dejavnosti je zelo podobna Evropski komisiji, torej usklajuje, administrira in izvaja dejavnosti AU.

Sodišče Afriške unije

Ustavni akt AU dovoljuje Sodišču, da odloča o sporih o razlaganju mednarodnih pogodb Afriške unije, pa tudi razlaganju drugih aktov prava Afriške unije. Sodišče je bilo opisano v dodatku k ustavni pogodbi leta 2003 in deluje od leta 2009. Ob sodišču AU obstaja tudi sodišče, ki varuje zgolj človekove pravice na podlagi Afriške listine o človekovih in ljudskih pravicah.

Izvršni svet

SSestavljajo ga ministri vlad držav članic. Odloča o mednarodni izmenjavi, socialni varnosti, hrani, kmetijstvu in komunikacijami. Odgovarja zboru, pripravlja podatke in zakonodajo za zbor in parlament.

Ekonomski, socialni in kulturni svet

Gre le za posvetovalni organ stroke in predstavnikov civilne družbe.

Finančne inštitucije

• Afriška centralna banka – Abuja, Nigerija
• Afriška investicijska banka – Tripoli, Libija
• Afriški monetarni sklad – Yaoundé, Kamerun

Te ustanove še ne obstajajo, a obstaja ustanovni komite, ki usklajuje pravila o bodočem obstoju. Delovanje teh inštitucij bi omogočilo novo valuto Afro po zgledu evra.

Človekove pravice

Afriška komisija za človekove in ljudske pravice obstaja od leta 1986 na podlagi same Afriške listine o človekovih pravicah in pravic ljudstev in ne kot ustavni akt same Afriške unije. Komisija je najvišji organ za zagotavljanje človekovih pravic med članicami, odgovorna je tudi za promocijo in nadzor upoštevanja listine. Od leta 2006 obstaja tudi Sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, ki podpira delovanje komisije in je prav tako nastalo kot posledica dodatnih protokolov Afriške listine o človekovih pravicah in pravic ljudstev.

Geografija

Članice obsegajo celotno površino Afrike in nekaj otokov. Vsebujejo tako puščave, najdaljšo reko na svetu, gorovja, bogata rudninske in mineralne vire. Obsega približno 29.922.059 km² površine in okoli 24.165 km obale. Med otoki je pomembnejši otok Madagaskar.

Zunanji odnosi

Kot nadnacionalna organizacija ima svoje predstavništvo v Generalni skupščini Združenih narodov. Prav tako Afriška unija vzpostavlja posebna diplomatska predstavništva z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Vse članice imajo tudi svoja predstavništva in svoje ambasade.

Od leta 2023 je organizacija stalna članica skupine G20.^[4]

Zgodovina

Zgodovina združevanja afriških držav v unijo se prične z Unijo afriških držav, zgodnjo konfederacijo, ki jo je postavil Kwame Nkrumah v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, kasneje je ustanovljena Organizacija afriške enotnosti, ki je bila ustanovljena 25.maja 1963 in Afriške gospodarske skupnosti, ki je pričela z delovanjem leta 1981. Organizacija afriške enotnosti je bila mnogokrat kritizirana zaradi slabega varovanja pravic prebivalcev s strani ZDA in Anglije. Izstopajoče so kritike glede enakovrednosti pravic homoseksualcev pred zakonom na kontinentu, ki je doživljal resne težave z AIDSom.

Afriške unija je bila kot ideja obujena s strani voditelja Libije Muamarja al-Gaddafija 9.septembra 1999 z dekleracijo Sirte. S sestankom v Lomé je bil sprejet ustanovni akt Afriške unije. Ustanovljeno je bilo tudi Novo partnerstvo za afriški razvoj.

Afriška unija je bila ustanovljena v Durbanu 9.julija 2002, prvi predsedujoči pa je bil Thabo Mbeki. Afriška unija je bila mnogokrat kritizirana zaradi slabega varovanja določenih pravic, veliko kritik je doživela tudi zaradi težav z demokratizacijo oblasti določenih članic.

Seznam predsedujočih Afriški uniji

Predsedujoči AU

Ime	Začete	Konec	Država
Thabo Mbeki	9. julij 2002	10. julij 2003	Južna Afrika
Joaquim Chissano	10. julij 2003	6. julij 2004	Mozambik
Olusegun Obasanjo	6. julij 2004	24. januar 2006	Nigerija
Denis Sassou-Nguesso	24. januar 2006	24. januar 2007	Kongo
John Kufuor	30. januar 2007	31. januar 2008	Gana
Jakaya Kikwete	31. januar 2008	2. februar 2009	Tanzanija
Moamer Gadafi	2. februar 2009	31. januar 2010	Libija
Bingu wa Mutharika	31. januar 2010	31. januar 2011	Malavi
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo	31. januar 2011	29. januar 2012	Ekvatorialna Gvineja
Yayi Boni	29. januar 2012	27. januar 2013	Benin
Hailemariam Desalegn	27. januar 2013	30. januar 2014	Etiopija
Mohamed Ould Abdel Aziz	30. januar 2014	30. januar 2015	Mavretanija
Robert Mugabe	30. januar 2015	30. januar 2016	Zimbabve
Idriss Déby	30. januar 2016	30. januar 2017	Čad
Alpha Condé	30. januar 2017	28. januar 2018	Gvineja
Paul Kagame	28. januar 2018	10. februar 2019	Ruanda
Abdel Fattah el-Sisi	10. februar 2019	10. februar 2020	Egipt
Cyril Ramaphosa	10. februar 2020	06. februar 2021	Južna Afrika
Félix Tshisekedi	06. februar 2021	05. februar 2022	Demokratična republika Kongo
Macky Sall	05. februar 2022	18. februar 2023	Demokratična republika Kongo
Azali Assoumani	18. februar 2023	17. februar 2024	Komori
Mohamed Ould Ghazouani	17. februar 2024	predsedujoči	Mavretanija

Opombe

1. brez Zahodne Sahare
2. brez Zahodne Sahare zaradi pomanjkanja podatkov

Sklici

1. »African Union votes to readmit Morocco«. BBC News. 19. september 2018. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2020. Pridobljeno 21. julija 2018.
2. Vrednost se nanaša na površino kopnega. Vključno z izključnimi gospodarskimi območji vseh držav je skupna površina 43.434.569 km².
3. »World Economic Outlook Database, October 2019«. IMF.org. International Monetary Fund. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2020. Pridobljeno 8. februarja 2020.
4. »G20 includes African Union in historic decision«. BBC News (v britanski angleščini). 9. september 2023. Pridobljeno 9. septembra 2023.

Zunanje povezave

• African Union Uradna stran
• African Union Summit 2002 Arhivirano 2016-10-22 na Wayback Machine. Durban, South Africa
• African Union Summit 2003 Arhivirano 2004-07-08 na Wayback Machine. Maputo, Mozambique
• BBC profile
• African Union replaces dictators' club