Volitve v Evropski parlament 2024

Glej tudi: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024

Volitve v Evropski parlament 2024 so potekale med 6. in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske Unije.^[1]

Volitve v Evropski parlament 2024

2019 ← 9. junij 2024 → 2029

To so bile hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Ostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija prvotno tudi volila na volitvah 2024.^[2][3]

Na plenarnem zasedanju dne 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev iz 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem ima Slovenija tako v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev.^[4][5]

Volilna udeležba za Evropsko unijo je bila 51,05 %, najvišja od leta 1999. Najvišja udeležba je bila v Belgiji (89,01 %), najnižja pa na Hrvaškem (21,35 %). V Sloveniji je bila udeležba 41,80 %, kar je največ od vseh dotedanjih evropskih volitev v državi.^[6]

Razpis volitev

Stalni predstavniki članic EU so se v sredini maja 2023 dogovorili o datumu volitev. Švedsko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da bodo potekale med četrtkom, 6. junijem in nedeljo, 9. junijem 2024.^[7]

Rezultati

Po političnih skupinah

Evropska skupina (2024-29)			Vodilni kandidati		Glasovi		Osvojeni mandati
					Glasovi	%	Število poslancev	∆
	EPP	Evropska ljudska stranka European People's Party group		Ursula von der Leyen	TBA	21,20	188 / 720	+1
	S&D	Napredno zavezništvo socialistov in demokratov Progressive Alliance of Socialists and Democrats		Nicolas Schmit	TBA	19,20	136 / 720	–12
	Patriots	Domoljubi za Evropo Patriots for Europe		Jordan Bardella	TBA	11,70	84 / 720	+8
	ECR	Evropski konservativci in reformisti European Conservatives and Reformists		Ryszard Legutko Nicola Procaccini	TBA	12,20	78 / 720	+16
	Renew	Renew Europe Renew Europe		Marie-Agnes Strack-Zimmermann	TBA	10,50	77 / 720	–20
	G/EFA	Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze Greens–European Free Alliance		Terry Reintke Bas Eickhout	TBA	7,30	53 / 720	–14
	GUE/NGL	Skupina levice v evropskem parlamentu - GUE/NGL The Left in the European Parliament – GUE/NGL		Walter Baier	TBA	6,70	46 / 720	–1
	ESN	Evropa suverenih narodov Europe of Sovereign Nations		René Aust Stanisław Tyszka	–	–	25 / 720	na novo
	NI	Samostojni poslanci Non-Inscrits	/		TBA	TBA	12 / 720	-24
	Others	Novoizvoljeni poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v EP z iztekajočim se mandatom Others	/		TBA	TBA	21 / 720

Po državah

Država	Politične skupine								Skupaj
	EPP	S&D	ECR	Renew	ID	G/EFA	Levica	Nepovezani
Avstrija	5	5		2	6	2			20
Belgija	3	4	3	5	3	2	2		22
Bolgarija	6	2	1	5				5	17
Ciper	2	1	1				1	1	6
Češka	5		3		1	1	1	10	21
Danska	2	3	1	4	1	3	1		15
Estonija	2	2		2	1				7
Finska	4	2	1	3		2	3		15
Francija	6	13	4	13	30	5	9	1	81
Grčija	7	3	2				4	5	21
Hrvaška	6	4	1			1			12
Irska	4	1		4			3	2	14
Italija	9	21	24		8	4	2	8	76
Latvija	2	1	3	1		1		1	9
Litva	3	2	2	2		1		1	11
Luksemburg	2	1	1	1		1			6
Madžarska	7	2						12	21
Malta	3	3							6
Nemčija	30	14		8		16	4	24	96
Nizozemska	6	4	1	7	6	6	1		31
Poljska	23	3	20	1				6	53
Portugalska	7	8		2	2		1		21
Romunija	10	11	6	3		1		2	33
Slovaška	1			6				8	15
Slovenija	5	1		2		1			9
Španija	22	20	6	1		4	4	4	61
Švedska	5	5	3	3		3	2		21

Volilni sistem

Država članica	Datum volitev	Volilna starost	Obvezno glasovanje	Glasovanje odsotnih	Starost za kandidiranje	Volilni prag	Sedežev
							2019	2024
Avstrija	9. junij	16	Ne	Po pošti	18	4%	19 / 705	20 / 720
Belgija	9. junij	16	Da	Po pošti Po pooblaščencu	21	5%	21 / 705	22 / 720
Bolgarija	9. junij	18	Da	—	21	5,9%	17 / 705	17 / 720
Ciper	9. junij	18	Ne	—	21	1,8%	6 / 705	6 / 720
Češka	7.–8. junij	18	Ne	—	21	5%	21 / 705	21 / 720
Danska	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	—	14 / 705	15 / 720
Estonija	9. junij	18	Ne	Po pošti Po spletu	21	—	7 / 705	7 / 720
Finska	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	—	14 / 705	15 / 720
Francija	9. junij	18	Ne	Po pooblaščencu	18	5%	79 / 705	81 / 720
Grčija	9. junij	17	Da	—	25	3%	21 / 705	21 / 720
Hrvaška	9. junij	18	Ne	—	18	5%	12 / 705	12 / 720
Irska	7. junij	18	Ne	—	21	N/A	13 / 705	14 / 720
Italija	9. junij	18	Ne	—	25	4%	76 / 705	76 / 720
Latvija	8. junij	18	Ne	Po pošti	21	5%	8 / 705	9 / 720
Litva	9. junij	18	Ne	Po pošti	21	5%	11 / 705	11 / 720
Luksemburg	9. junij	18	Da	Po pošti	18	—	6 / 705	6 / 720
Madžarska	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	5%	21 / 705	21 / 720
Malta	8. junij	16	Ne	—	18	N/A	6 / 705	6 / 720
Nemčija	9. junij	16	Ne	Po pošti	18	—	96 / 705	96 / 720
Nizozemska	6. junij	18	Ne	Po pošti Po pooblaščencu	18	3,2%	29 / 705	31 / 720
Poljska	9. junij	18	Ne	—	21	5%	52 / 705	53 / 720
Portugalska	9. junij	18	Ne	—	18	—	21 / 705	21 / 720
Romunija	9. junij	18	Ne	—	23	5%	33 / 705	33 / 720
Slovaška	8. junij	18	Ne	—	21	5%	14 / 705	15 / 720
Slovenija	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	—	8 / 705	9 / 720
Španija	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	—	59 / 705	61 / 720
Švedska	9. junij	18	Ne	Po pošti	18	4%	21 / 705	21 / 720

Glavni kandidati

Sistem Spitzenkandidat

Pred volitvami v Evropski parlament leta 2014 je bil uveden nov neformalni sistem za izbiro predsednika Evropske komisije (pogovorno poznan kot sistem Spitzenkandidat), ki določa, da bo kandidat tiste strankarske skupine, ki bo pridobila največ sedežev (ali tista, ki bo uspela zagotoviti podporo večinske koalicije), postal predsednik Komisije.^[8] Ta sistem temelji na ideji, da bi predsednik Komisije moral biti nekdo, ki ga podpre večina v Evropskem parlamentu, in ne zgolj kandidat, ki ga predlagajo voditelji držav članic EU za zaprtimi vrati. Leta 2014 je bil kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker na koncu nominiran in izvoljen za predsednika Komisije.^[9] Voditelji evropskih strank so si leta 2019 prizadevali ponovno uvesti sistem, pri čemer so izbrali glavne kandidate in organizirali televizijsko razpravo med temi kandidati.^[10] Po volitvah je bila za predsednico komisije izbrana nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, čeprav pred volitvami ni kandidirala, medtem ko je bil Manfred Weber, vodilni kandidat EPP, ki je dobila največ sedežev, ni bil nominiran, saj ni uspel zagotoviti podpore nobene druge stranke.^[11] Po imenovanju predsednice Komisije, ki ni bil Spitzenkandidat, medtem ko so drugi zahtevali njegovo obnovitev na volitvah leta 2024.^[12][13][14]

Leta 2023 je več evropskih političnih strank napovedalo, da nameravajo nominirati glavnega kandidata za predsednika Evropske komisije za prihajajoče volitve.^{[15][16][17][18]} ECR (Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi) ^[19][20] in ID (Stranka identitete in demokracije) sta to možnost zavrnili.^[21] To pomeni, da ti dve skupini ne bosta imenovali posebnega kandidata za predsednika Komisije.

Pregled strankarskih kandidatov za predsednika Komisije v letu 2024

Evropska politična stranka			Skupina EP	Glavni kandidat	Volilni program
	EPP	Evropska ljudska stranka European People's Party	Skupina EPP	Ursula von der Leyen	"Our Europe"
	PES	Stranka evropskih socialistov Party of European Socialists	S&D	Nicolas Schmit	"The Europe We Want"
	ALDE	Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo Alliance of Liberals and Democrats for Europe Party	Renew	Marie-Agnes Strack-Zimmermann	“Your Europe, Your Freedom"
	EDP	Evropska demokratska stranka European Democratic Party		Sandro Gozi	"Reinventing Europe"
	EGP	Evropska zelena stranka European Green Party	Greens/EFA	Bas Eickhout, Terry Reintke	"Courage to Change"
	EFA	Evropska svobodna zveza European Free Alliance	Greens/EFA, ECR	Maylis Roßberg (de), Raül Romeva	"A Europe for All"
	ID	Stranka identitete in demokracije Identity and Democracy Party	ID	Brez	Brez
	ECR	Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi European Conservatives and Reformists Party	ECR	Brez	"Party Manifesto"
	PEL	Stranka evropske levice Party of the European Left	Levica	Walter Baier	"Our Moment"
	ECPM	Evropsko krščansko politično gibanje European Christian Political Movement	Skupina EPP , ECR	Valeriu Ghilețchi	"elevate. empower. engage."
Stranke, neprepoznane s strani EU			Skupina EP	Glavni kandidat	Volilni program
	PPEU	Evropska piratska stranka European Pirate Party	Greens/EFA	Marcel Kolaja, Anja Hirschel	"Common European Election Program"
	Volt	Volt Evropa Volt Europa		Damian Boeselager, Sophie in 't Veld	"Electoral Moonshot Programme"
	DiEM25	Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 Democracy in Europe Movement 2025	Brez	Brez	"What we are fighting for"

Evropska ljudska stranka

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je imela kongres 6. in 7. marca 2024 v Bukarešti. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.^[22]

19. februarja 2024 je Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za nov mandat.^[23] Na marčnem kongresu je bila izvoljena za vodilno kandidatko, s 400 glasovi delegatov za in 89 proti.^[24]

Stranka evropskih socialistov

Levosredinska Stranka evropskih socialistov (PES) je imela kongres 2. marca 2024 v Rimu. Kandidati so potrebovali podporo devetih polnopravnih strank članic PES, nominacije pa so se zaključile 17. januarja.^[25] Na kongresu je bil za vodilnega strankarskega kandidata izbran Nicholas Schmit.^[26]

Zavezništvo liberalcev in demokratov

Liberalno-demokratsko zavezništvo ALDE je imelo izredni kongres 20. in 21. marca 2024 v Bruslju. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.^[27]

Evropska demokratska stranka

Kongres EDS bo potekal 8. marca 2024 v Firencah.^[28]

Evropska zelena stranka

Med 2. in 4. februarjem 2024 je v Lyonu potekal kongres Evropske zelene stranke (EGP). Za glavna kandidata sta bila izvoljena Terry Reintke in Bas Eickhout.^[29]

Evropska svobodna zveza

Kongres Evropske svobodne zveze (EFA) se je odvil oktobra 2023, na njem pa sta bila za glavna kandidata stranke izbrana Maylis Roßberg in Raül Romeva.^[30]

Evropska piratska stranka

Evropska piratska stranka je kongres izvedla januarja 2024 v Luksemburgu, za glavna kandidata sta bila nominirana Marcel Kolaja in Anja Hirschel.^[31]

Volt Evropa

27. novembra je v Parizu potekal volilni kongres Volt Evrope, glavnih kandidatov pa stranka še ni izbrala.^[32]

Stranka evropske levice

Kongres Stranke evropske levice (PEL) je potekal 24. in 25. februarja 2024 v Ljubljani, na njem so izbrali glavnega kandidata in potrdili volilni program.^[33] Za vodilnega kandidata je bil izvoljen Walter Baier, nekdanji predsednik Komunistične stranka Avstrije.^[34]

Kampanja

Prihodnost Ursule von der Leyen

Aktualna predsednica Evropske komisije je januarja 2024 sporočila, da bo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočila do 19. februarja.^[35] Do 21. februarja so v Evropski ljudski stranki prejeli le njeno kandidaturo, zato je postala edina kandidatka za nominirano glavno kandidatko stranke. Pogoji von der Leyen za sodelovanje z drugimi strankami so bili podpora EU, Natu, Ukrajini, demokraciji, evropskim vrednotam in vladavini prava.^[36][37] Slovenska ljudska stranka, članica ELS, se je na njeno kandidaturo odzvala z besedami, da von der Leyen ni njihova izbira, saj da se "pod njenim vodstvom Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU".^[38] Podporo sta ji prav tako odrekla evroposlanca iz vrst SDS, Romana Tomc in Milan Zver, ji pa je podporo izrekla Ljudmila Novak, evroposlanka iz vrst NSi.^[39] Glasovanje o njeni kandidaturi bo potekalo 7. marca na volilnem kongresu v Bukarešti. Izvoljena je bila za vodilno kandidatko, s 400 glasovi za in 89 proti. V nagovoru se je strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji.^[40]

Opombe