From Wikipedia, the free encyclopedia
Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988. 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).
Slovenska ljudska stranka | |
---|---|
Vodja | Marko Balažic |
Ustanovitelj | Ivan Oman |
Ustanovljena | 12. maj 1988 |
Predhodnik | Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) (pravni predhodnik) |
Sedež | Ljubljana, Slovenija |
Časopis | Slovenec |
Podmladek | Nova generacija Slovenske ljudske stranke[1] |
Žensko krilo | Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki[2] |
Članstvo | 6.500[3] |
Ideologija | konservatizem[4] agrarizem[5][6] krščanska demokracija[7][8] proevropejstvo[9] |
Politična pozicija | desna sredina[10] |
Evropska pripadnost | Evropska ljudska stranka |
Evropska parlamentarna skupina | Skupina EPP |
Barva | zelena, modra |
Državni zbor | 0 / 90 |
Evropski parlament | 1 / 8 |
Župani | 13 / 212 |
Občinski svetniki | 168 / 2.750 |
Spletno mesto | |
www |
Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS Franc Bogovič[11][12]. Na predčasnih državnozborskih volitvah julija 2014 je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag,[13] kljub temu pa je na lokalnih volitvah 2014 med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin[14]. V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na volitvah 2018, čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke Marka Zidanška.[15] Stranko je ponovno prevzel Marjan Podobnik. Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2019 je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je stranka inicirala nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, ki so ga sestavljale stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija. Gibanje na volitvah ni bilo uspešno.
Julija 2022 je na kongresu stranko prevzel Marko Balažic.[16]
Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:
Volitve | Št. glasov | % | +/– | Sedeži | +/– | Mesto | Vlada |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 103.300 | 8,69 | 10 / 90 |
5. | Opozicija | ||
1996 | 207.186 | 19,38 | 10,69 | 19 / 90 |
9 | 2. | Koalicija |
2000 | 102.691 | 9,54 | 9,84 | 9 / 90 |
10 | 4.a | Koalicija |
2004 | 66.032 | 6,82 | 2,72 | 6 / 90 |
3 | 5. | Koalicija |
2008 | 54.809 | 5,21 | 1,81 | 5 / 90 |
1 | 6.b | Opozicija |
2011 | 75.311 | 6,83 | 1,62 | 6 / 90 |
1 | 6. | Koalicija (2012-2013) Opozicija |
2014 | 34.548 | 3,95 | 2,88 | 0 / 90 |
6 | 8. | – |
2018 | 23.329 | 2,62 | 1,33 | 0 / 90 |
0 | 10. | – |
2022 | 40.612 | 3,41 | 0,79 | 0 / 90 |
0 | 7.c | – |
^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS. ^c Stranka se je na volitve podala na skupni listi Povežimo Slovenijo.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.
Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.
Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.
Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.
Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.
Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.
Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.
Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[17]
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. junija 2018 je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu Marka Zidanška z mesta predsednika stranke.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji Povežimo Slovenijo. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke Marjan Podobnik napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.[18] Novi predsednik je postal Marko Balažic, podpredsedniki pa Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej.[19]
^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS.
Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.[20]
Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.[21]
Na volitve se je SLS podala na skupni listi z Novo Slovenijo. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen Franc Bogovič.[22]
Stranka je na volitvah nastopila skupaj s Slovensko demokratsko stranko. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to Franc Bogovič.[23][24]
13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, Petra Gregorčiča, nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi Močna EU za vse.[25]
Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke Marko Balažic je zasedel zadnje mesto, evroposlanec Franc Bogovič pa tretje mesto na listi.[26] Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.[27]
Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.[28]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.