slovenski kolesar From Wikipedia, the free encyclopedia
Tadej Pogačar, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi[navedi vir].
.jpg) Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022 | ||||||||||||||||||||
| Osebni podatki | ||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vzdevek | »Pogi«, »novi kanibal« | |||||||||||||||||||
| Rojstvo | 21. september 1998[1] (26 let) Klanec | |||||||||||||||||||
| Višina | 176 cm | |||||||||||||||||||
| Teža | 66 kg | |||||||||||||||||||
| Moštveni podatki | ||||||||||||||||||||
| Trenutno moštvo | UAE Team Emirates | |||||||||||||||||||
| Disciplina | cesta | |||||||||||||||||||
| Vloga | kolesar | |||||||||||||||||||
| Tip kolesarja | vsestranski specialist | |||||||||||||||||||
| Amaterska moštva | ||||||||||||||||||||
| 2008-2017 | Radenska–KD Financial Point | |||||||||||||||||||
| Profesionalna moštva | ||||||||||||||||||||
| 2017–2018 | Rog–Ljubljana | |||||||||||||||||||
| 2019– | UAE Team Emirates[2][3] | |||||||||||||||||||
| Pomembnejše zmage | ||||||||||||||||||||
Svetovno prvenstvo
Enotedenske dirke
Enodnevne dirke
Ostalo
| ||||||||||||||||||||
Zbir medalj
| ||||||||||||||||||||
Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član World Tour ekipe UAE Team Emirates.
Na računu ima skupno že 4 Grand Tour (tritedenske) dirke, 4 velike enotedenske dirke, 7 spomenikov in še dodatnih 8 navadnih klasik; je svetovni prvak in bronast na OI v cestni dirki; državni prvak v cestni dirki (in še 3 državni naslovi v kronometru). Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.
Leta 2024 je postal prvi in edini v zgodovini, ki je dosegel "kraljevi fleš" petih najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu (trojna krona + 2 spomenika). In šele drugi po Fausto Coppiju (1946-49), ki je uspel zmagati sploh kateregakoli od vseh petih spomenikov, najmanj štirikrat zapored.
Postal je šele tretji kolesar v zgodovini z prestižno trojno krono (Giro + Tour + SP v istem letu).
Šele kot osmi kolesar v zgodovini tega športa je v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour, pred tem so to dosegli le; Fausto Coppi (1949, 1952), Jacques Anquetil (1964), Eddy Merckx (1970, 1972, 1974), Bernard Hinault (1982, 1985), Stephen Roche (1987), Indurain (1992, 1993) in Pantani (1998).
Leta 2020 je postal prvi Slovenec z zmago na Dirki po Franciji, naslednje leto pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura, ter nato po dveh zaporednih drugih mestih, ko je še tretjič nazadnje osvojil dirko leta 2024; kjer je osvojil 17 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 40 dni, pikčasto majico najboljšega gorskega kolesarja je osvojil dvakrat (15 dni) in belo majico za najboljšega mladega kolesarja rekordnih 4–krat (rekordnih 75 dni).[4][5] V svojem debiju na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu je osvojil prvo kolesarko olimpijsko kolanjo za Slovenijo, bron na cestni dirki.
Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v Glasgowu (2023).
Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil Dirko po Italiji, svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar 6, s skupno prednostjo skoraj 10 minut.
V svoji karieri je osvojil skupno 7 spomenikov, najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega tri različne (do popolne zbirke mu tako manjkata le še dva); Dirko po Flandriji (2023), Liège–Bastogne–Liège (2021, 2024) in Dirko po Lombardiji (2021, 2022, 2023, 2024).
Prav tako je od sedmih velikih enotedenskih etapnih dirk osvojil tri različne, vsega skupaj pa štiri; Tirreno–Adriatico (2021, 2022), Pariz–Nica (2023) in Dirko po Kataloniji (2024).
Ima vse najpomembnejše domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na Dirki po Sloveniji (2021, 2022) in je državni prvak v cestni dirki (2023) ter trikratni državni prvak v kronometru (2019, 2020, 2023).
Vodilni na svetovni lestvici UCI, tam kraljuje skupno rekordnih 170 tednov (in rekordnih 160 zapored). Rekordnih štirikrat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021, 2022, 2023, 2024).
Julija 2023 je kot prvi v zgodovini UCI svetovne lestvice, presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še presegel mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 pa še kot prvi prebil mejo 10.000 in 11.000 točk.[6][7]
Po prvi zmagi na Touru so se Pogačarju v Dubaju poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu Burdž Kalifa, visoko več kot 800 metrov.[8] Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še z projekcijo na eni izmed stolpnic v Abu Dhabiju, prestolnici ZAE.[9]
Odraščal je v šestčlanski družini, v vasi na Klancu pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z žogo. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral nogomet pri NK Komenda, se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na Trsteniku pri Kranju.
Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Ljubljani in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v Kranju, a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.
S svojo partnerko, kolesarko Urško Žigart, s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v Monaku. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck.
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog Ljubljana, katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v Trsteniku 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.
Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na Krvavec in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Gabrju leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v Kranju,[10] še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v vožnji na čas, z etapno in skupno zmago[11] na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v Italiji in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem Plumelecu.[12]
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po Sloveniji, ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.
Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na Češkem, avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago[13][14] in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po Furlaniji.[15] Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju.
.jpg)
S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.[16] Prva njegova dirka med profesionalci je bila že 15. januarja v Avstraliji, kjer je na Tour Down Under, kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.[17]
Povsem nenačrtovano je sledila portugalska enotedenska Dirko po Algarveju kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi bolezni in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na klanec[18][19] mu je prinesla tudi rumeno majico, ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.[20] Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche[21] in Miguel Indurain, nato pa velika enotedenska Dirka po Baskiji[22], kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.[23]
Sledile so ardenske klasike: Amstel Gold Race, Valonska puščica in Liège-Bastogne-Liège.
Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, Dirka po Kaliforniji. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.[24][25]
Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v kronometru, kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila Dirka po Sloveniji, kjer je osvojil skupno 4. mesto in belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi zelene majice in skupne zmage.[26] Konec junija pa je potekalo tudi DP v cestni dirki v Radovljici, kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.
Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki Grand Touru, na (Vuelti), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.[27] Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp[28] v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po makadamski podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, Primož Roglič. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,[29] ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.[30]
.jpg)
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na Dirki po ZAE zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v kronometru pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na Dirki po Dofineji.
Sledil njegov krstni nastop Dirka po Franciji, ki je bil zaradi covida-19, izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za Primožem Rogličem in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred Rogličem, ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.
Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki Valonska puščica in z 3. mestom na spomeniku Liege-Bastogne-Liege.
.jpg)
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" Dirki po ZAE.
Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri Tirreno–Adriatico. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski Liège–Bastogne–Liège. Junija pa še svojo prvo Dirki po Sloveniji.
Zatem je sledila še ubranitev naslova Dirke po Franciji, tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Bil je tretji na OI na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na Dirki po Lombardiji.
Sezono je uspešno začel z zmago Dirki po Združenih arabskih emiratih, domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates.
Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki Strade Bianche. Teden kasneje je ubranil lanski Tirreno–Adriatico in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na Dirki po Sloveniji. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.
Dirko po Franciji je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.
Dobil je dve jesenski klasiki VN Montréala in Tri doline Vareseja. Za konec sezone je ubranil Dirko po Lombardiji ter osvojil tretji spomenik.
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko Pariz–Nica in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z Dirko po Flandriji (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki Amstel Gold Race in Valonska puščica. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku Liège–Bastogne–Liège, osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.
Junija je nastopil prvič po zlomu in zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na Pokljuki, kjer je na kronometru osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v cestni dirki v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po Sašu Svibnu (1997) z dvojno krono v istem letu.
Dirko po Franciji je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.
V Glasgowu je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.
Sezono pa zaključil z Dirko po Emiliji in Tri doline Vareseja; za konec z tretjo zmago na Dirko po Lombardiji ter petim spomenik v karieri.
Sezono je povsem podredil dvojčku Giro–Tour ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.
Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki Strade Bianche in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem spomeniku sezone, na dirki Milano–San Remo lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).
Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, Po Kataloniji, kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik Liège–Bastogne–Liège, ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).
Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki (Giro), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti Eddy Merckx kadarkoli na posameznem Giru.
Na 111. izvedbi Dirki po Franciji je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour.
Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na VN Québeca zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na VN Montréala, po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.
Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za Eddijem Merckxom (1974) in Stephenom Rochejem (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, trojno krono in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.
Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke Po Emiliji. Nato je nastopil na še eni mini klasiki Tri doline Vareseja, ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na Dirki po Lombardiji, kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord Fausto Coppija (1946, 1947, 1948, 1949).
S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je izenačil s Primožem Rogličem.
| Od | Tritedenske dirke | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1909 |  Dirka po Italiji |
— | — | — | — | — | — | — | 1 |
| 1903 |  Dirka po Franciji |
— | — | — | 1 | 1 | 2 | 2 | 1 |
| 1935 |  Dirka po Španiji |
— | — | 3 | — | — | — | — | — |
| Od | Dirka | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1933 | Pariz–Nica |
— | — | — | — | — | — | 1 | — |
| 1966 | Tirreno–Adriatico |
— | — | — | — | 1 | 1 | — | — |
| 1911 | Dirka po Kataloniji |
— | — | — | NH | — | — | — | 1 |
| 1924 | Dirka po Baskiji |
— | — | 6 | NH | 3 | — | — | — |
| 1947 |  Dirka po Romandiji |
— | — | — | NH | — | — | — | — |
| 1947 | Dirka po Dofineji |
— | — | — | 4 | — | — | — | — |
| 1933 | Dirka po Švici |
— | — | — | NH | — | — | — | — |
| Od | Spomeniki | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1907 | Milano–San Remo |
— | — | — | 12 | — | 5 | 4 | 3 |
| 1913 |  Dirka po Flandriji |
— | — | — | — | — | 4 | 1 | — |
| 1896 | Pariz–Roubaix |
— | — | — | NH | — | — | — | — |
| 1892 | Liège–Bastogne–Liège |
— | — | 18 | 3 | 1 | — | DNF | 1 |
| 1905 | Dirka po Lombardiji |
— | — | — | — | 1 | 1 | 1 | 1 |
| Od | Klasike | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
| 1945 | Omloop Het Nieuwsblad |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1945 | Kuurne–Bruselj–Kuurne |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 2007 | Strade Bianche |
— | — | 30 | 13 | 7 | 1 | — | 1 |
| 1876 | Milano–Torino |
— | — | — | — | 4 | — | — | — |
| 1977 | Klasika Brugge–De Panne |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1958 | E3 Saxo Bank Classic |
— | — | — | NH | — | — | 3 | — |
| 1934 | Gent–Wevelgem |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1945 | Skozi Flandrijo |
— | — | — | NH | — | 10 | — | — |
| 1907 | Scheldeprijs |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1961 | Brabantska puščica |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1966 |  Amstel Gold Race |
— | — | DNF | NH | — | — | 1 | — |
| 1936 | Valonska puščica |
— | — | 53 | 9 | DNS | 12 | 1 | — |
| 1962 |  Eschborn–Frankfurt |
— | — | — | NH | — | — | — | — |
| 1893 | Brussels Cycling Classic |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1981 | Klasika San Sebastián |
— | — | DNF | NH | — | DNF | — | — |
| 1931 | Bretonska klasika |
— | — | — | — | DNF | 89 | — | — |
| 1996 | Hamburg Cyclassics |
— | — | — | NH | — | — | — | |
| 2010 |  Velika nagrada Québeca |
— | — | — | 24 | — | 7 | ||
| 2010 | Velika nagrada Montréala |
— | — | — | 1 | — | 1 | ||
| 1909 | Dirka po Emiliji |
— | — | — | — | DNF | 2 | 2 | 1 |
| 1896 | Pariz–Tours |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| 1919 | Coppa Bernocchi |
— | — | — | NH | — | — | — | — |
| 1919 | Tri doline Vareseja |
— | — | — | 3 | 1 | 5 | NR | |
| 1906 | Gran Piemonte |
— | — | — | — | — | — | — | — |
| Od | Olimpijske igre | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1896 |  |
Cestna dirka | Ni bilo | 3 | NH | — | ||||
| 1912 | Kronometer | — | — | |||||||
| Od | Svetovno prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
| 1927 |  |
Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | 3 | 1 |
| 1994 | Kronometer | — | — | — | — | 10 | 6 | 21 | — | |
| Od | Evropsko prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
| 2016 |  |
Cestna dirka | — | — | — | — | 5 | — | — | — |
| 2016 | Kronometer | — | — | — | — | 12 | — | — | — | |
| Od | Državno prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
| 1991 |  |
Cestna dirka | — | 6 | 7 | 2 | 5 | — | 1 | — |
| 1991 | Kronometer | 5 | 2 | 1 | 1 | 3 | — | 1 | — | |
 |
Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival Greg LeMond, pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so Lucien Van Impe, Laurent Fignon in Bernard Hinault pa so mnenja da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji Joop Zoetemelk, mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam Eddy Merckx v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot pet krat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. Ernesto Colnago pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.
Kronometer, Mladinski državni prvak
Skupno Giro della Lunigiana
Razvrstitev po točkah
Cestna dirka, UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji
Najboljši mladi kolesar Najboljši mladi kolesar Državni prvak v ciklokrosu Cestna dirka Kronometer
Skupno Tour de l'Avenir Skupno Grand Prix Priessnitz spa
Gorski cilji Najboljši mladi kolesar Skupno Giro del Friuli-Venezia Giulia
Najboljši mladi kolesar Najboljši mladi kolesar Kronometer Skupno Dirka po Kaliforniji
Najboljši mladi kolesar Skupno Volta ao Algarve
Najboljši mladi kolesar Najboljši mladi kolesar Najboljši mladi kolesar
Najboljši mladi kolesar
Kronometer Skupno Dirka po Franciji
Gorski cilji
Najboljši mladi kolesar
Skupno Volta a la Comunitat Valenciana
Najboljši mladi kolesar Najboljši mladi kolesar Skupno Dirka po Franciji
Gorski cilji Najboljši mladi kolesar
Skupno Tirreno–Adriatico
Gorski cilji Najboljši mladi kolesar
Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
Najboljši mladi kolesar
Skupno Dirka po Sloveniji
Gorski cilji
Cestna dirka, Olimpijske igre Skupno Tirreno–Adriatico
Najboljši šprinter Najboljši mladi kolesar Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
Najboljši mladi kolesar Skupno Dirka po Sloveniji
Najboljši šprinter Najboljši mladi kolesar vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) Cestna dirka Kronometer Skupno Pariz–Nica
Najboljši šprinter Najboljši mladi kolesar Skupno Vuelta a Andalucía
Najboljši sprinter Najboljši mladi kolesar
cestna dirka, UCI Svetovno prvenstvo
Po točkah
Gorski cilji
Skupno Dirka po Italiji
Gorski cilji Skupno Dirka po Franciji
Gorski cilji (med 11.–18. etapo)V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
| Leto | Zmaga | Dirka | Opomba | Serija |
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1. |  Volta ao Algarve |
2. etapa | UCI Europe Tour (2.HC) |
| 2. | Volta ao Algarve |
Skupno | UCI Europe Tour (2.HC) | |
| 3. |  Dirka po Kaliforniji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 4. | Dirka po Kaliforniji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 5. |  Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 6. | Dirka po Španiji |
9. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 7. | Dirka po Španiji |
13. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 8. | Dirka po Španiji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 2020 | 9. | Volta a la Comunitat Valenciana |
2. etapa | UCI ProSeries (2) |
| 10. | Volta a la Comunitat Valenciana |
4. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 11. | Volta a la Comunitat Valenciana |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 12. |  Dirka po Združenih arabskih emiratih |
5. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 13. | Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 14. | Dirka po Franciji |
9. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 15. | Dirka po Franciji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 16. | Dirka po Franciji |
20. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 17. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 2021 | 18. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
3. etapa | UCI World Tour (2) |
| 19. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 20. | Tirreno–Adriatico |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 21. | Tirreno–Adriatico |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 22. | Dirka po Baskiji |
3. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 23. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 24. | Dirka po Sloveniji |
2. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 25. | Dirka po Sloveniji |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 26. | Dirka po Franciji |
5. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 27. | Dirka po Franciji |
17. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 28. | Dirka po Franciji |
18. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 29. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 30. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2022 | 31. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
4. etapa | UCI World Tour (2) |
| 32. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 33. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 34. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 35. | Tirreno–Adriatico |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 36. | Tirreno–Adriatico |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 37. | Tirreno–Adriatico |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 38. | Dirka po Sloveniji |
3. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 39. | Dirka po Sloveniji |
5. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 40. | Dirka po Sloveniji |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 41. | Dirka po Franciji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 42. | Dirka po Franciji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 43. | Dirka po Franciji |
17. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 44. | Velika nagrada Montréala |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 45. | Tri doline Vareseja |
Enodnevna | UCI ProSeries (1) | |
| 46. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2023 | 47. | Clásica Jaén Paraíso Interior |
Enodnevna | UCI Europe Tour (1.1) |
| 48. | Vuelta a Andalucía |
1. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 49. | Vuelta a Andalucía |
2. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 50. | Vuelta a Andalucía |
4. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 51. | Vuelta a Andalucía |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 52. | Pariz–Nica |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 53. | Pariz–Nica |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 54. | Pariz–Nica |
8. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 55. | Pariz–Nica |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 56. | Dirka po Flandriji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 57. | Amstel Gold Race |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 58. | Valonska puščica |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 59. | Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 60. | Državno prvenstvo v cestni dirki |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 61. | Dirka po Franciji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 62. | Dirka po Franciji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 63. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2024 | 64. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) |
| 65. | Dirka po Kataloniji |
2. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 66. | Dirka po Kataloniji |
3. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 67. | Dirka po Kataloniji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 68. | Dirka po Kataloniji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 69. | Dirka po Kataloniji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 70. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 71. | Dirka po Italiji |
2. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 72. | Dirka po Italiji |
7. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 73. | Dirka po Italiji |
8. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 74. | Dirka po Italiji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 75. | Dirka po Italiji |
16. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 76. | Dirka po Italiji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 77. | Dirka po Italiji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 78. | Dirka po Franciji |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 79. | Dirka po Franciji |
14. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 80. | Dirka po Franciji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 81. | Dirka po Franciji |
19. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 82. | Dirka po Franciji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 83. | Dirka po Franciji |
21. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 84. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 85. | Velika nagrada Montréala |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 86. | Zürich |
Enodnevna | Svetovno prvenstvo | |
| 87. | Dirka po Emiliji |
Enodnevna | UCI ProSeries (1) | |
| 88. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) |
Leta 2021 je prejel številne domače in tuje nagrade:
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
.jpg)
