Furlanija - Julijska krajina

Furlanija ‒ Julijska krajina (italijansko Friuli-Venezia Giulia [frijùli venècja džùlja], furlansko Friûl Vignesie Julie, nemško Friaul Julisch Venetien, narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom. Na malo manj kot 8000 km² živi 1,2 milijona prebivalcev. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z italijansko deželo Benečijo, na jugu z Jadranskim morjem in na vzhodu s Slovenijo. Delila se je na štiri pokrajine: Goriška, Pordenone, Tržaška in Videmska, ki pa so bile z novim upravnim zakonom leta 2017 nadomeščene z 18 območnimi medobčinskimi zvezami. Zaradi te reforme je dežela na novo pridobila tudi nemškojezično občino Sappada (lokalno ime Plodn), na skrajnem severozahodu ob izviru reke Piave v Karnijskih Alpah, ki je bila prej v Benečiji (Veneto) in se je takrat na lastno željo priključila Karnijski medobčinski zvezi.

Furlanija - Julijska krajina Friuli Venezia Giulia Friûl Vignesie Julie Furlanija Julijska krajina Friaul Julisch Venetien[1]
Avtonomna dežela
(italijansko) Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia (furlansko) Regjon autonome Friûl-Vignesie Julie (slovensko) Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (nemško) Autonome Region Friaul-Julisch Venetien
Zastava Grb
46°6′N 13°7′E
Država	Italija
Glavno mesto	Trst
Upravljanje
• Predsednik	Massimiliano Fedriga (Liga Salvini Premier)
Površina
• Skupno	7.924 km2
Prebivalstvo  (31. avgust 2017)
• Skupno	1.216.524
• Gostota	150 preb./km2
• Uradni jeziki	italijanščina slovenščina furlanščina nemščina
Demonim	it. friulano ali giuliano (moški) friulana ali giuliana (ženska) sl. Furlan ali Primorec (moški) Furlanka ali Primorka (ženska)
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	IT-36
HDI (2018)	0,895[2] zelo visok · 6. od 21
Regija NUTS	ITD
Spletna stran	www.regione.fvg.it

Zemljepisna lega in podnebje

Furlanija ‒ Julijska krajina obsega ozemlje, ki ga na jugu omejuje skrajna severna obala Jadranskega morja, na severu pa sega v Karnijske Predalpe (z vrhom Cima dei Preti, 2703 m) ter v Alpe (Karnijske Alpe z vrhom Coglians/Hohe Warte, 2782 m na meji z Avstrijo, ki je najvišji vrh dežele in Creta delle Chianevate/Kellerspitzen, 2774 m), na severovzhodu pa na Zahodne Julijske Alpe (z Jof di Montasio/Montažem, 2754 m, drugim najvišjim vrhom Julijskih Alp), zato se razna področja med seboj močno razlikujejo. Velja vsekakor za gorato deželo, saj je skoraj 43 % površine v gorskih predelih in 20 % v gričevju. Ravnina je Furlanska nižina, ki je naplavina reke Tagliamento / Tilment in ki se na jugu zaključi z lagunami. Ostale reke, ki vse potekajo v smeri sever–jug, so Torre/Ter, Natisone/Nadiža, Stella, Isonzo/Soča, Ausa, Livenza, Noncello in Timavo/Timava.

Podnebje je v gorah alpsko, na obali mediteransko, vendar nobeno od njiju ne vpliva na vmesno nižavje, kjer je pretežno celinsko podnebje. Ta raznolikost na sorazmerno majhnem prostoru je še poudarjena v posameznih lokalnih mikroklimah, na primer v Nadiških dolinah, v lagunah teri v okolici Trsta (burja).

Zgodovina

O zgodovini dežele Furlanije ‒ Julijske krajine lahko govorimo šele od leta 1963, to je od razglasitve italijanskega ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963, ki je združil v administrativno enoto tedanjo Furlanijo in ostanke goriškega in tržaškega ozemlja, ki jih je Italija ohranila po drugi svetovni vojni.

Pred tem datumom je bilo ozemlje, na katerem se danes razprostira Furlanija ‒ Julijska krajina, sestavljeno iz povsem ločenih administrativnih enot, ki jih je od Nojonske mirovne pogodbe leta 1516 ločevala meja med Beneško Republiko in Habsburškimi posestvi.

Furlanija

Glavni članek: Furlanija.

Furlanija je ozemlje v okolici Vidma, Pordenona in Gorice, delno tudi v pokrajinah Benečija in Belluno. Meri skupno 8.240 km², od katerih odpade 7.549 km² na deželo Furlanija ‒ Julijska krajina, kar predstavlja 96 % njene površine. Čeprav je v deželi veliko arheoloških najdišč iz paleolitika in neolitika, so prvi znani prebivalci teh krajev kaštelirji od 14. stoletje pr. n. št. dalje. V 4. stoletju pr. n. št. se je priselilo keltsko pleme Karnov, v 2. stoletju so deželo kolonizirali Rimljani. Ti so ustanovili mesto Oglej (AQUILEA), ki je zaradi strateškega položaja kmalu postalo zelo važen center imperija in prestolnica Desete province. V 3. stol. je Oglej postal sedež škofije, ki je leta 381 gostila del koncila proti arijcem. Leta 452 so ga Huni opustošili in mesto si ni več opomoglo. Ostalo je sicer ugledno središče, posebno po povišanju škofije v patriarhat (šesto stoletje), a prebivalci, ki so bili zbežali pred Atilo, se niso vrnili. S propadom rimskega cesarstva je ostala Furlanska nižina brez zaščite in ljudstvo se je spet skrivalo pred barbarskimi vpadi. Tako so nastala lagunska mesta (Grado/Gradež, Marano), rodovitno nižavje pa je ostajalo neobdelano. Deželo so zasedli Bizantinci in pozneje Langobardi. Ti so prenesli prestolnico v Forum Julii (današnji Cividale/Čedad), po katerem se je s časom začela imenovati vsa dežela Friûl oziroma Furlanija. Langobardi so opremili svojo kneževino z močno vojsko in tako preprečili nadaljnje barbarske vpade. V 8. in 9. stol. je bila Furlanija pod Franki.

Leta 1077 je Henrik IV. podelil oglejskemu patriarhu kneževino Furlanijo in knežji naslov, ki so ga dedovali patriarhi. Kneževina se je v kratkem spremenila v pravo državo. imenovano Patrie dal Friûl, ki je v raznih zgodovinskih dobah vladala tudi Istri, Trstu, Koroški in Štajerski.

Julijska krajina

Ime Venezia Giulia se je prvič pojavilo leta 1863, ko je goriški jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli razdelil ozemlje, ki je bilo pod Rimljani združeno v Deseto provinco, na tri dele. Imenoval jih je: Benečija (Venezia Euganea, današnja dežela Benečija z zahodno Furlanijo), Tridentinska Benečija (Venezia Tridentina, današnja dežela Trentinsko - Zgornje Poadižje) in Julijska Benečija (Venezia Giulia, vzhodna Furlanija, Goriška, Trst, Istra in del Kranjske). Ta razdelitev jasno ponazarja iredentistično idejo, po kateri so bile – zaradi skupne zgodovine v času Rimljanov – vse te pokrajine italijanske in torej (razen prave Benečije) 'neodrešene' (italijansko irredente).

Avstrijsko primorje

Meje in narodnostna sestava območja leta 1910.
S pikčasto črto označena nova zahodna meja Kraljevine Italije po prvi svetovni vojni.

Spreminjanje zahodne Italijanske meje.

  Kanalska dolina in del Julijske krajine, ki sta ostali v Italiji tudi po drugi svetovni vojni

Po prvi svetovni vojni italijanske oblasti niso hotele uporabljati avstrijskega naziva Primorje, za ozemlje Avstrijskega primorja in drugih pridobljenih ozemelj Avstro-Ogrske (Kanalska dolina, Reka, Idrija, Postojna, Knežak), in so poimenovali vse pridobljeno ozemlje 'Venezia Giulia' – oziroma Julijska krajina. V času fašizma se je ime na splošno uporabljalo kot nekak dokaz o neobstojnosti slovenskega prebivalstva v teh krajih.
Po drugi svetovni vojni je italijanska ustava ustanovila dežele kot administrativne enote in ime je prešlo v uradno poimenovanje dežele. Temu so nasprotovali Furlani, ki niso hoteli priznati skromnemu ostanku Tržaškega ozemlja pravice do imena nekdaj obširne pokrajine, toda ime je ostalo. Glavni vzrok je bil političen: ime pomeni, da za Italijo sedanja vzhodna meja ni definitivna. Zdaj je njeno ime prevzela še Julijska medobčinska zveza, ustanovljena na ozemlju nekdanje Tržaške pokrajine. Obseg Julijske krajine ni bil nikoli točno določen; tudi njena meja s Furlanijo ni določena: nekateri jo postavljajo na reko Timavo, drugi na Sočo. Tržačani pripisujejo Gorico Julijski krajini, Furlani pa Furlaniji.

Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine

Prebivalstvo

Čeprav je povprečna gostota prebivalstva samo 155 prebivalcev na km², je v mestih zelo visoka. V nekdanji Tržaški pokrajini (Julijska medobčinska zveza) je bila gostota 1340 preb./km², kar je v državnem merilu drugo mesto za Neapljem.

Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo Furlani s svojim jezikom, pa tudi slovenska in nemško-avstrijska manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter italijanskega fašizma, ki je organiziral načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura.

Demonim

• slovensko
  • moški, ednina: Furlan ali Primorec
  • ženska, ednina: Furlanka ali Primorka
  • moški, množina: Furlani ali Primorci
  • ženska, množina: Furlanke ali Primorke
• italijansko
  • moški, ednina: friulano ali giuliano
  • ženska, ednina: friulana ali giuliana
  • moški, množina: friulani ali giuliani
  • ženska, množina: friulane ali giuliane
• furlansko
  • moški, ednina: furlan ali julian
  • ženska, ednina: furlane ali juliane
  • moški, množina: furlans ali julians
  • ženska, množina: furlanis ali julianis

Mesta

      Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti

#	Slovensko	Italijansko	Furlansko	Nemško	Prebivalci	Nekdanja pokrajina
1	Trst	Trieste	Triest	Triest	205.535	Trst
2	Videm	Udine	Udin	Weiden	100.514	Videm
3	Pordenone (Pordenun)	Pordenone	Pordenon	Portenau	51.632	Pordenone
4	Gorica	Gorizia	Gurize	Görz	35.980	Gorica
5	Tržič	Monfalcone	Monfalcon	Falkenberg	28.101	Gorica
6	Sacile	Sacile	Sacîl	Sacile	19.842	Pordenone
7	Cordenons	Cordenons	Cordenons	Cordenons	17.726	Pordenone
8	Codroipo	Codroipo	Codroip	Codroipo	16.048	Videm
9	Azzano Decimo	Azzano Decimo	Daçan di Pordenon	Azzano Decimo	15.557	Pordenone
10	San Vito al Tagliamento	San Vito al Tagliamento	San Vît dal Tiliment	San Vito al Tagliamento	15.157	Pordenone
11	Porcia	Porcia	Purcie	Porcia	15.011	Pordenone
12	Tavagnacco	Tavagnacco	Tavagnà	Tavagnacco	14.799	Videm
13	Červinjan	Cervignano del Friuli	Çarvignan	Cervignano del Friuli	13.548	Videm
14	Latisana	Latisana	Tisane	Latisana	13.252	Videm
15	Milje	Muggia	Mugle	Mulgs	12.878	Trst
16	Fontanafredda	Fontanafredda	Fontanefrede	Fontanafredda	12.620	Pordenone
17	Spilimbergo	Spilimbergo	Spilimberc	Spengenberg	12.168	Pordenone
18	Ronke	Ronchi dei Legionari	Roncjis	Ronchi	11.755	Gorica
20	Maniago	Maniago	Manià	Maniago	11.746	Pordenone
19	Fiume Veneto	Fiume Veneto	Vile di Flum	Fiume Veneto	11.679	Pordenone
21	Čedad	Cividale del Friuli	Cividât	Östrich	10.966	Videm
22	Humin	Gemona del Friuli	Glemone	Klemaun	10.570	Videm
24	Tolmeč	Tolmezzo	Tumieç	Schönfeld / Tolmein	9.860	Videm
25	Aviano	Aviano	Davian	Pleif	8.890	Pordenone
23	Čenta	Tarcento	Tarcint	Tarcento	8.800	Videm
26	Gradež	Grado	Grau	Grado	7.736	Gorica
27	San Giorgio di Nogaro	San Giorgio di Nogaro	Sant Zorç di Noiâr	San Giorgio di Nogaro	7.320	Videm
31	Lignano Sabbiadoro	Lignano Sabbiadoro	Lignan	Lignano Sabbiadoro	6.909	Videm
30	Gradišče ob Soči	Gradisca d'Isonzo	Gardiscje	Gradis (Gradisch) am Sontig	6.350	Gorica
33	Palmanova	Palmanova	Palme	Palmanova	5.319	Gorica
32	Gonars	Gonars	Gonârs	Gonars	4.604	Videm
29	Trbiž	Tarvisio	Tarvis	Tarvis	4.010	Videm
28	Oglej	Aquileia	Aquilee	Aquileja / Agley	3.138	Videm
#	Slovensko	Italijansko	Furlansko	Nemško	Prebivalci	Nekdanja pokrajina

Gospodarstvo

Deželno gospodarstvo je zelo raznoliko, predvsem zaradi različnih geografskih pogojev. Medtem ko je Furlanija pretežno kmetijsko področje, je obalni pas industrializiran in predvsem trgovinsko ter turistično usmerjen. Čeprav je zaradi gora na severu in lagun na jugu skoraj 20 % ozemlja neprimernega za obdelovanje, se na območju nekdanje Videmske pokrajine ukvarja s kmetovanjem kar 40 % prebivalstva. Na območju nekdanje Tržaške pokrajine samo 2 % prebivalcev obdelujeta zemljo, zato je pa okoli 70 % zaposlenih v industriji, predvsem v ladjedelnicah (Tržič, Trst, Milje). Glavni pridelki so koruza in vinska trta. Živinoreja je dobro razvita. Obrtništvo je ponekod doseglo skoraj industrijske nivoje, na primer izdelovanje stolov (Manzano) in nožev (Maniago).

Glej tudi

• Beneška Slovenija (Benečija; Slavia Veneta, po novem Slavia Friulana)
• Čedad (Cividale del Friuli)
• Červinjan (Cervignano)
• Furlanija (Friuli)
• Gonars
• Gorica (Gorizia)
• Gradež (Grado); Gradeška laguna (Laguna di Grado)
• Gradišče ob Soči (Gradisca d´ Isonzo)
• Humin (Gumin; Gemona del Friuli)
• Julijska krajina (tudi Julijska Benečija) (Venezia Giulia)
• Julijska medobčinska zveza (Unione Territoriale Intercomunale Giuliana)
• Julijske Alpe (Alpi Giulie)
• Kanalska dolina (Val Canale)
• Karnija, Karnijske Alpe (Carnia, Alpi Carniche)
• Kras (Carso)
• Latisana
• Lignano Sabbiadoro
• Maranska laguna (Laguna di Marano)
• Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje (Unione Territoriale Intercomunale Collio - Alto Isonzo)
• Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran (Unione Territoriale Intercomunale Carso Isonzo Adriatico)
• Medobčinska zveza Kanalske in Železne doline (Unione Territoriale Intercomunale Canal del Ferro - Val Canale)
• Milje (Muggia); Miljski zaliv
• Milko Matičetov - njegove etnografske raziskave
• Nadiška medobčinska zveza (Unione Territoriale Intercomunale del Natisone)
• Nadiža, Nadiške doline (Natisone; Valli del Natisone)
• Noncello (reka)
• Oglej (Aquileia)
• Oglejski patriarhat
• pokrajina Pordenone
• Rezija (Resia)
• Slovenci v Italiji
• Soča (Isonzo)
• Spilimbergo
• Terska dolina (Val Torre)
• Terska medobčinska zveza (Unione Territoriale Intercomunale del Torre)
• Tilment (Tagliamento)
• Tolmeč (Tolmezzo)
• Trbiž (Tarvisio)
• Trst (Trieste)
• Tržaški zaliv (Golfo di Trieste)
• Tržič (Monfalcone)
• Videm (Udine)
• Železna dolina (Canal del Ferro)
• seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine

Sklici

1. https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/
2. »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.

Viri

• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Agnelli A., Bartole S., Coloni A. : La Regione Friuli – Venezia Giulia, Il Mulino, Bologna 1987