Pokrajine Italije
ozemeljska upravna enota Italije From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Pokrajine Italije (italijansko province d'Italia) so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami (comune) in večjimi deželami (regione).
Upravna ureditev
 | Ta razdelek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na upravno delitev FJK in Sicilije, zastareli. |
Italijanska republika je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami, vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107:
- 80 aktivnih pokrajin;
- 2 avtonomni pokrajini (Tridentinsko in Bolzano) v deželi Trentino - Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige)
- 9 nekdanjih pokrajin dežele Sicilija je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (Libero consorzio comunale)
- 14 metropolitanskih mest (Città metropolitane)
- 4 nekdanje pokrajine dežele Furlanija - Julijska krajina tj. (Trst, Gorica, Videm, Pordenone), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (Unione Territoriale Intercomunale)
- dežela Dolina Aoste, kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine
Zgodovina
V predrepubliški Italiji je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo mesta Mantove in današnjih dežel Benečija, Furlanija - Julijska krajina, Trentino - Zgornje Poadižje ter Lacij.
Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in Furlanija, nekaj let za tem Mantova in leta 1870 Rim, s čimer je število pokrajin naraslo na 69.
Leta 1920 je s pridobitvijo Trenta, Trsta in Dalmacije, leta 1924 pa še Reke, Italija obsegala vsega 76 pokrajin.
Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju fašizma je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez kolonij in gubernij.
Po drugi svetovni vojni so odpadle dalmatinske in istrske pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli zavezniki. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina Pordenone, nato leta 1970 Isernia in leta 1974 Oristano.
Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7.
Remove ads
Metropolitanska mesta Italije
Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi.
3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji[1] brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015.
Remove ads
Zanimivosti
- Dvojezičnost je po zakonu uveljavljena v pokrajinah Bolzano/Bozen in Dolina Aoste. Tržaška pokrajina ni dvojezična, ker je dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah.
- Največ prebivalcev je v metropolitanskem mestu Rim (slabega 4,23 milijona), najmanj v pokrajini Isernia (malo pod 80.000). Največja je sardinska pokrajina Sassari (7691,75 km²), najmanjša je Trst (212,50 km²).
Seznam in statistika
Spodnja tabela prikazuje površino in število prebivalcev v italijanskih pokrajinah in upravnoozemeljskih enot iste stopnje (metropolitanska mesta, enote deželne decentralizacije, svobodni občinski konzorciji) leta 2023.
Remove ads
Opombe
Sklici in viri
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads