Pokrajina Videm

Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, (italijansko Provincia di Udine, furlansko Provincie di Udin) je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina. Na severu je mejila na Avstrijo, na vzhodu na Slovenijo in Pokrajino Gorica v Italiji, na jugu na Jadransko morje ter na zahodu na Pokrajino Pordenone (ki se je iz nje izločila leta 1968) ter deželo Benečija.

Pokrajina Videm Provincia di Udine Provincie di Udin
Nekdanja pokrajina
Grb
Zemljevid z označeno lego nekdanje pokrajine Videm
46°4′N 13°14′E
Država	Italija
dežela	Furlanija - Julijska krajina
Ustanovitev	1815
Ukinitev	22. april 2018
Glavno mesto	Videm
Občine	137
Površina
• Skupno	4.905 km2
Prebivalstvo  (31. marec 2018)[1]
• Skupno	529.940
• Gostota	110 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Postal code	33100 (Udine), 33010-33011, 33013, 33015-33059
Poštna številka	0432 (Videm),0427, 0428, 0431, 0433
Avtomobilska oznaka	UD
ISTAT	030

Ustanovljena je bila na ozemlju, pridobljenem od Avstrije leta 1866. Prebivalci so večinoma Furlani, poleg Italijanov pa tudi Slovenci v Reziji, v Terski in Nadiških dolinah (Beneška Slovenija), od 1923 tudi Kanalsko dolino (trbiški okraj). Leta 1921 so v pokrajini našteli 35 036 slovensko govorečih prebivalcev, leta 1983 pa v 21 občinah 18 107 (uradna ocena). Ko je bil januarja 1923 pokrajini priključen večji del goriško-gradiščanskega ozemlja (tolminsko, goriško, gradiščansko okrožje), z namenom, da bi bilo s tem slovensko prebivalstvo v manjšini, so jo preimenovali v Pokrajino Furlanija (Provincia del Friuli). Januarja 1927 je bila za to ozemlje ustanovljena Pokrajina Gorica. Po drugi svetovni vojni je bila Pokrajina Videm pod zavezniško vojaško upravo (cona A) Svobodnega tržaškega ozemlja, po mirovni pogodbi z Italijo (1947) pa je spet prešla pod italijansko suverenost. Od maja 1964 je sestavljala skupaj s pokrajinama Gorica in Trst (od leta 1968 tudi s Pokrajino Pordenone) – deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julijsko krajino.

Ozemeljsko se je skoraj popolnoma prekrivala z videmsko nadškofijo.

Ukinitev

Ukinjena je bila z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine št. 20 z dne 9. decembra 2016.^[2] Nadomeščena je bila z desetimi medobčinskimi teritorialnimi zvezami (UTI: Unione teritoriale intercommunale). Slovensko govoreči prebivalci živijo v treh obmejnih medobčinskih zvezah: Nadiški (glavno mesto Čedad), Terski (Čenta) in Medobčinski zvezi Železne in Kanalske doline (Trbiž).

Večje občine

Glavno mesto je bil Videm, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev, ostale večje občine so bile (podatki z 31. decembra 2006):

Občinska središča	Italijansko	Furlansko	Prebivalci
Videm	Udine	Udin	96.750
Codroipo	Codroipo	Codroip	15.159
Tavagnacco	Tavagnacco	Tavagnà	13.783
Latisana	Latisana	Tisane	13.037
Červinjan	Cervignano del Friuli	Çarvignan	12.861
Čedad	Cividale del Friuli	Cividât	11.515
Humin	Gemona del Friuli	Glemone	11.080
Tolmeč	Tolmezzo	Tumieç	10.539

Zgodovina

Zgodovinsko najpomembnejši kraj nekdanje pokrajine je Oglej, eno od najvažnejših arheoloških najdišč v Italiji. V drugem stoletju je bil Oglej glavno mesto rimske Desete regije, ki je obssegala Istro in vse ozemlje današnje Italije do Trenta in Verone, na jugu pa do reke Pad. V četrtem stoletju, pod Bizantinci, je bilo mesto Videm med najpomembnejšimi v cesarstvu, največji pomen pa je imelo v odbobju vladavine oglejskih patriarhov. Oglejski patriarhat je kot cerkvena oblast trajal od leta 568 do leta 1751, kot politična enota pa od leta 1077 do leta 1445, ko je oblast prevzela Beneška republika. Gospodoval je ozemlju današnje Furlanije, Istre in delno Slovenije.

Beneška Slovenija

Posebno zgodovino je doživelo ozemlje skrajnega vzhoda pokrajine, ki zavzema Nadiške doline in Tersko dolino, torej območje, ki je znano pod imenom »Beneška Slovenija«. Zaradi svoje obmejne lege je to ozemlje že pod Langobardi uživalo posebno avtonomijo, v zameno za stalno vojaško pripravljenost: prebivalstvo je bilo oproščeno tlake in davkov, imelo je svoja sodišča, a se ni smelo odseliti. To stanje je ostalo nespremenjeno tudi pod vladavino Oglejskega patriarhata in nato pod Beneško republiko, a se je bistveno spremenilo pod Habsburžani, ki so deželo upravno izenačili z ostalimi posestvi. Ko so leta 1866 prišli na oblast Italijani, so področje, prav zaradi polpretekle zgodovine, opredelili kot "politično nezanesljivo" in uvedli so najstrožjo italijanizacijo sicer slovenskega prebivalstva. Fašizem je stanje še poslabšal. Zaradi političnega dogajanja in predvsem zaradi popolne odsotnosti direktnih prometnih zvez z današnjo Slovenijo, slovenska manjšina ni prejela dovolj podpore s strani matične države. To je privedlo do jezikovne izolacije in do nastanka samostojnega slovenskega narečja, ki je popolnoma različno od goriškega in tržaškega in močno odstopa od uradne slovenščine. Razen prizadevanj lokalnega časopisa Novi Matajur, to narečje ni bilo preučeno; danes ga govorijo večinoma le starejši ljudje.

Jezikovne manjšine

V Pokrajini Videm so bile priznane manjšine, ki govorijo furlanski, slovenski in nemški jezik. Furlanščina je zaščitena v 126 občinah, slovenščina v 15 občinah, nemščina pa v 5 občinah. Pokrajinski svet je dne 26. aprila 2001 določil zaščito slovenščine v sledečih občinah:

• Ahten (Attimis)
• Dreka (Drenchia)
• Fojda (Faedis)
• Garmak (Grimacco)
• Bardo (Lusevera)
• Naborjet - Ovčja vas (Malborghetto-Valbruna)
• Prapotno (Prepotto)
• Podbonesec (Pulfero)
• Rezija (Resia)
• Podutana (San Leonardo)
• Špeter Slovenov (San Pietro al Natisone)
• Srednje (Stregna)
• Sovodnje (Savogna di Cividale)
• Tipana (Taipana)
• Trbiž (Tarvisio)

Naravne znamenitosti

Zaščitena območja:

• Deželni park Julijskih Predalp (Parco naturale delle Prealpi Giulie)
• Deželni park Furlanskih Dolomitov (Parco naturale delle Dolomiti Friulane)
• Državni rezervat Bela Nadiža (Riserva naturale Rio Bianco)
• Krajinski park Karnijskih gričev (Parco intercomunale di Villa Santina)
• Naravni rezervat jezera Cornino (Riserva naturale del Lago di Cornino)
• Naravni rezervat izliva reke Stella (Riserva naturale Foci dello Stella)
• Mokrišče Valle Canal Novo (Riserva naturale Valle Canal Novo)
• Biotop izvirov pri Codroipu (Biotopo Risorgive di Codroipo)

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Radio Onde Furlane

Sklici

1. Dato Istat Arhivirano 2018-01-14 na Wayback Machine. - Popolazione residente al 31 marzo 2018.
2. »Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20« (PDF). 9. december 2016.^{[mrtva povezava]}

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran Arhivirano 2010-08-13 na Wayback Machine. (italijansko)