Pokrajina Videm
nekdanja pokrajina Furlanije - Julijske krajine From Wikipedia, the free encyclopedia
nekdanja pokrajina Furlanije - Julijske krajine From Wikipedia, the free encyclopedia
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, (italijansko Provincia di Udine, furlansko Provincie di Udin) je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina. Na severu je mejila na Avstrijo, na vzhodu na Slovenijo in Pokrajino Gorica v Italiji, na jugu na Jadransko morje ter na zahodu na Pokrajino Pordenone (ki se je iz nje izločila leta 1968) ter deželo Benečija.
Pokrajina Videm Provincia di Udine Provincie di Udin | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
 Zemljevid z označeno lego nekdanje pokrajine Videm | ||
| 46°4′N 13°14′E | ||
| Država |  Italija | |
| dežela | Furlanija - Julijska krajina | |
| Ustanovitev | 1815 | |
| Ukinitev | 22. april 2018 | |
| Glavno mesto | Videm | |
| Občine | 137 | |
| Površina | ||
| • Skupno | 4.905 km2 | |
| Prebivalstvo (31. marec 2018)[1] | ||
| • Skupno | 529.940 | |
| • Gostota | 110 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | |
| Postal code | 33100 (Udine), 33010-33011, 33013, 33015-33059 | |
| Poštna številka | 0432 (Videm),0427, 0428, 0431, 0433 | |
| Avtomobilska oznaka | UD | |
| ISTAT | 030 | |
Ustanovljena je bila na ozemlju, pridobljenem od Avstrije leta 1866. Prebivalci so večinoma Furlani, poleg Italijanov pa tudi Slovenci v Reziji, v Terski in Nadiških dolinah (Beneška Slovenija), od 1923 tudi Kanalsko dolino (trbiški okraj). Leta 1921 so v pokrajini našteli 35 036 slovensko govorečih prebivalcev, leta 1983 pa v 21 občinah 18 107 (uradna ocena). Ko je bil januarja 1923 pokrajini priključen večji del goriško-gradiščanskega ozemlja (tolminsko, goriško, gradiščansko okrožje), z namenom, da bi bilo s tem slovensko prebivalstvo v manjšini, so jo preimenovali v Pokrajino Furlanija (Provincia del Friuli). Januarja 1927 je bila za to ozemlje ustanovljena Pokrajina Gorica. Po drugi svetovni vojni je bila Pokrajina Videm pod zavezniško vojaško upravo (cona A) Svobodnega tržaškega ozemlja, po mirovni pogodbi z Italijo (1947) pa je spet prešla pod italijansko suverenost. Od maja 1964 je sestavljala skupaj s pokrajinama Gorica in Trst (od leta 1968 tudi s Pokrajino Pordenone) – deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julijsko krajino.
Ozemeljsko se je skoraj popolnoma prekrivala z videmsko nadškofijo.
Ukinjena je bila z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine št. 20 z dne 9. decembra 2016.[2] Nadomeščena je bila z desetimi medobčinskimi teritorialnimi zvezami (UTI: Unione teritoriale intercommunale). Slovensko govoreči prebivalci živijo v treh obmejnih medobčinskih zvezah: Nadiški (glavno mesto Čedad), Terski (Čenta) in Medobčinski zvezi Železne in Kanalske doline (Trbiž).
Glavno mesto je bil Videm, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev, ostale večje občine so bile (podatki z 31. decembra 2006):
| Občinska središča | Italijansko | Furlansko | Prebivalci |
|---|---|---|---|
| Videm | Udine | Udin | 96.750 |
| Codroipo | Codroipo | Codroip | 15.159 |
| Tavagnacco | Tavagnacco | Tavagnà | 13.783 |
| Latisana | Latisana | Tisane | 13.037 |
| Červinjan | Cervignano del Friuli | Çarvignan | 12.861 |
| Čedad | Cividale del Friuli | Cividât | 11.515 |
| Humin | Gemona del Friuli | Glemone | 11.080 |
| Tolmeč | Tolmezzo | Tumieç | 10.539 |
Zgodovinsko najpomembnejši kraj nekdanje pokrajine je Oglej, eno od najvažnejših arheoloških najdišč v Italiji. V drugem stoletju je bil Oglej glavno mesto rimske Desete regije, ki je obssegala Istro in vse ozemlje današnje Italije do Trenta in Verone, na jugu pa do reke Pad. V četrtem stoletju, pod Bizantinci, je bilo mesto Videm med najpomembnejšimi v cesarstvu, največji pomen pa je imelo v odbobju vladavine oglejskih patriarhov. Oglejski patriarhat je kot cerkvena oblast trajal od leta 568 do leta 1751, kot politična enota pa od leta 1077 do leta 1445, ko je oblast prevzela Beneška republika. Gospodoval je ozemlju današnje Furlanije, Istre in delno Slovenije.
Posebno zgodovino je doživelo ozemlje skrajnega vzhoda pokrajine, ki zavzema Nadiške doline in Tersko dolino, torej območje, ki je znano pod imenom »Beneška Slovenija«. Zaradi svoje obmejne lege je to ozemlje že pod Langobardi uživalo posebno avtonomijo, v zameno za stalno vojaško pripravljenost: prebivalstvo je bilo oproščeno tlake in davkov, imelo je svoja sodišča, a se ni smelo odseliti. To stanje je ostalo nespremenjeno tudi pod vladavino Oglejskega patriarhata in nato pod Beneško republiko, a se je bistveno spremenilo pod Habsburžani, ki so deželo upravno izenačili z ostalimi posestvi. Ko so leta 1866 prišli na oblast Italijani, so področje, prav zaradi polpretekle zgodovine, opredelili kot "politično nezanesljivo" in uvedli so najstrožjo italijanizacijo sicer slovenskega prebivalstva. Fašizem je stanje še poslabšal. Zaradi političnega dogajanja in predvsem zaradi popolne odsotnosti direktnih prometnih zvez z današnjo Slovenijo, slovenska manjšina ni prejela dovolj podpore s strani matične države. To je privedlo do jezikovne izolacije in do nastanka samostojnega slovenskega narečja, ki je popolnoma različno od goriškega in tržaškega in močno odstopa od uradne slovenščine. Razen prizadevanj lokalnega časopisa Novi Matajur, to narečje ni bilo preučeno; danes ga govorijo večinoma le starejši ljudje.
V Pokrajini Videm so bile priznane manjšine, ki govorijo furlanski, slovenski in nemški jezik. Furlanščina je zaščitena v 126 občinah, slovenščina v 15 občinah, nemščina pa v 5 občinah. Pokrajinski svet je dne 26. aprila 2001 določil zaščito slovenščine v sledečih občinah:
Zaščitena območja:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
