Hodi k oltarskomi svestvi

Hodi k oltarskomi svestvi (Hodi k oltarskemu svestvu) je prekmurski molitvenik Jožefa Klekla st. iz leta 1910. Tedaj je Klekl župnikoval v Pečarovcih na Goričkem. Molitvenik je napisan po Gajici.

Hodi k oltarskomi svestvi

Prva izdaja Kleklovega molitvenika
Avtor	Jožef Klekl starejši
Država	Avstro-Ogrska
Jezik	prekmurščina
Žanr	molitvenik
Založnik	Érseki Lyceumi Könyvnyomda, Eger
Datum izida	1910

Predgovor druge izdaje, 1923

Ena molitev iz izdaje leta 1923

Molitev pri sveti maši (Hodi k oltarskomi svestvi, 1910

Prva izdaja je izšla v nakladi desettisočih izvodov z naslovom: Hodi k oltarskomi svestvi. Molitvena kniga za vse najlemeniteše oltarsko svestvo lübéče kršcenike, posebno za mladino za kotrige »oltarskoga svestva« i »srca Jezusovoga« bratovčin.

Molitvenik je bil ponatisnjen leta 1923 v Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru pod naslovom: Hodi k oltarskomi svestvi. Molitvena kniga za vse najplemeniteše oltarsko svestvo lübeče kršcenike, posebno za mladino, za kotrige »oltarskoga svestva« i »srca Jezušovoga« bratovčin.

Hodi k oltarskomi svetvi je bil namenjem okoli devetinšestdeset tisočim katolikom, ki so bivali med Muro in Rabo. Bil je nosilec verskega življenja in ohranjevalec narodne samobitnosti, kakor Kalendar Srca Jezušovoga in Marijin list.

Cilj knjige

Jožef Borovnjak je v drugi polivici 19. stoletja prevzel jezikovne elemente iz osrednje slovenščine v prekmurščino. Klekl je nadaljeval Borovnjakovo delo. Leta 1908 je madžarski minister Albert Apponyi ukinil pouk prekmurskega jezika v slovenskih šolah na Ogrskem, zato se je Klekl oziral na Slovence na Krajnskem in Štajerskem. Mislil je, da Slovenci bodo podpirali uvedbo pouka v prekmurščini. Po priključitvi Prekmurja so slovenske oblasti v uvajale slovenski knjižni jezik, ki niso ga razumeli Prekmurci. Slovenski knjižni jezik ni upošteval značilnosti prekmurščine, čeprav so to predlagali tudi drugi slovenski izobraženci (npr. Božidar Borko).

Klekl, kot kandidat Slovenske ljudske stranke je na volitvah 28. novembra 1920 zahteval avtonomske pravice za prekmursko pokrajino zaradi jezikovnih, identičnih in gospodarskih posebnosti,^[1] medtem ko je ostro obsodil vendsko teorijo.

Viri

1. Peter Štumpf: Jožef Klekl st. Ljubljana, avgust 2002. ISBN 961-211-373-4 118.-121. str.

• Források a Muravidék történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja 2. zvezek, Szombathely-Zalaegerszeg, 2008. ISBN 978-963-7227-19-6 Ö
• Peter Štumpf: Jožef Klekl st. (1874-1948), doktorska disertacija, Ljubljana avgust 2002. ISBN 961-211-373-4
• Stanislav Zver: Jožef Klekl prekmurski Čedermac, Ognjišče, Koper 2001. ISBN 961-6308-62-9
• Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, Uredil: Marko Jesenšek, Maribor 2008. ISBN 978-961-6320-49-8

Glej tudi

• Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)
• Prekmurska jezikovna vojna
• Nedelni i svetešnji Evangeliumi