![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/%25E7%258E%258B%25E6%25B2%25AA%25E5%25AE%2581_Wang_Huning_20221023.jpg/640px-%25E7%258E%258B%25E6%25B2%25AA%25E5%25AE%2581_Wang_Huning_20221023.jpg&w=640&q=50)
Vang Huning
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vang Huning (kitajsko: 王沪宁), kitajski politik, 6. oktober 1955, Šanghaj
Vang Huning | |
---|---|
![]() | |
član politbiroja KPK | |
Rojstvo | 6. oktober 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (68 let) Šanghaj[2][1] |
Poklic | politik, politolog, politični teoretik, strateg |
Je kitajski politični teoretik in eden najvišjih voditeljev Komunistične partije Kitajske (KPK), trenutno predsednik Kitajske Narodne politične posvetovalne konference. Od 90. let 20. stoletja je je vodilni ideolog vladajoče stranke in s tem države. Vang je član KPK Stalnega Odbora Politbiroja KPK, najvišjega izvršilnega organa države od leta 2017 in je od 2022 na četrti stopnici politične lestvice.
Pred tem je bil kot akademik aktiven kot profesor za mednarodno politiko in dekan Pravne fakultete na Univerzi Fudan. V tem času je pritegnil pozornost zaradi svojega prepričanja v "neokonzervatizem", po katerem je za stabilnost in politične reforme na Kitajskem potrebno močno vodstvo. Za vodstvo KPK je začel delati leta 1995 kot direktor raziskovalne skupine pri Raziskovalnem uradu za centralno politiko (Central policy reseach office). Leta 1998 je prevzel mesto namestnika direktorja, leta 2002 pa so ga povišali v Centralni komite partije in na mesto direktorja instituta, kjer je delal do leta 2020, kar je najdaljše obdobje v zgodovini urada. Pomagal je generalnemu sekretarju KPK Jiang Zeminu in verjetno je bil odločilen za razvoj Jiangove politične teorije Tri zastopstva. Kasneje je postal tesen zaupnik generalnega sekretarja KPK Hu Jintaoa in verjetno bil ključen za razvoj teorije Znanstveni pogled na razvoj.Leta 2007 je postal sekretar Sekretariata KPK.
Vang Je postal član Politbiroja KPK leta 2012, razvil verjetno tesne odnose z generalnim sekretarjem KPK Ši Džinpingom in postal eden njegovih tesnejših svetovalcev. Leta 2017 je bil povišan na peto mesto po pomembnosti v Stalnem odboru politbiroja, ko je prevzel sekretariat KPK. Predsedoval je tudi vodilnim komisijam za ideologijo in reforme in naj bi pod Sijem bil ključnega pomena pri razvoju poglavitnih konceptov, kot so Misli Ši Džinpinga, Modernizacija po kitajsko, Kitajske sanje in Pobuda za transportne trakove in ceste. Leta 2022 je postal po pomembnosti 4. član PSC (na položaju prvega sekretarja ga je nasledil Kaj Či), marca 2023 pa predsednik Kitajske narodne konference za politične posvete, kjer je nasledil Vang Janga.
Vanga na splošno vidijo kot "Sivo Eminenco". Vang je glavni ideolog komunistične stranke in glavni arhitekt uradnih političnih ideologij, in to pod tremi generalnimi sekretarji KPK vse od leta 1990 dalje. Izreden dosežek, izjemen v kitajski politiki, je pri tem njegov vpliv na politiko in odločitve vseh treh vrhovnih voditeljev. Vangovo stališče je, da Kitajska potrebuje močno, centralizirano državo, da se lahko upre tujemu vplivu, kar ima pod Ši Džinpingom odločilen vpliv.