![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Foxglove2.jpg/640px-Foxglove2.jpg&w=640&q=50)
Obramba rastlin pred rastlinojedi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Obramba rastlin pred rastlinojedi opisuje različne protiplenilske prilagoditve, ki so se razvile pri rastlinah z namenom, da se poveča možnost preživetja in razmnoževanja z zmanjšanjem učinka prehranjevanja rastlinojedov (herbivorov). Vsak tip obrambe rastlin je lahko bodisi konstitutiven (tj. stalno prisoten v rastlini) bodisi induciran (nastane kot posledica poškodbe oz. stresa). Obstajajo različne strategije za obrambo, ki se večinoma uravnavajo s hormoni.[2]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Foxglove2.jpg/640px-Foxglove2.jpg)
Veliko rastlin proizvaja sekundarne presnovke oz. metabolite, t. i. alelokemikalije, ki vplivajo na vedenje, rast ali preživetje rastlinojedov. Te kemikalije lahko delujejo kot repelenti, toksini ali pa zmanjšajo prebavljivost rastline.[3] Druge obrambne strategije vključujejo mehanično zaščito (npr. s trni), izogibanje rastlinojedom v času in prostoru, kot je npr. sprememba sezonskih vzorcev rasti ali rast na težko dostopnem mestu, preusmerjanje pozornosti rastlinojedov k nebistvenim delom rastline ter pospešena obnova poškodovanih delov. Nekatere rastline privabljajo naravne sovražnike rastlinojedov ter jim dajejo zavetje in hrano, ti pa v zameno ščitijo rastline pred rastlinojedi.
V preteklosti so bile žuželke najpomembnejši rastlinojedi, zato evolucija rastlin sovpada z evolucijo žuželk. Medtem ko se je večina mehanizmov razvila proti žuželkam, so se drugi mehanizmi razvili proti vretenčarjem, kot so ptice in sesalci. Raziskovanje tovrstnih mehanizmov ni pomembno samo z vidika evolucije, pač pa tudi zaradi neposrednega vpliva na kmetijstvo, kot so prehrambeni viri za ljudi in živino ter biološki nadzor škodljivcev, in zaradi iskanja rastlin z medicinskim pomenom.