Glikozid
From Wikipedia, the free encyclopedia
Glikozidi so kemične spojine, pri katerih je alkohol preko glikozidne vezi povezan s sladkornim delom molekule. Gre za acetale sladkorjev. Ta definicija velja za tako imenovane O-glikozide (kisikove), kjer je glikozidna vez tipa R-O-Z (R = alkoholni del, O = kisik, kot preostanek polacetalne OH-skupine, Z = sladkorni del). Namesto kisika pa lahko v glikozidni vezi sodeluje tudi:
- žveplo - S (R-S-Z), če imamo na sladkorju namesto OH-skupine tiolno skupino (-SH) - govorimo o S-glikozidih;
- dušik - N (R-NR1-Z), če imamo namesto OH-skupine aminsko skupino (-NHR1) - govorimo o N-glikozidih oziroma glikozilaminih;
- ogljik - C (R-CR´R´´-Z) - govorimo o C-glikozidih ali glikozilni derivati.
Sladkorni del glikozida imenujemo glikon, nesladkorni del pa aglikon ali genin.