![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Belagerung_von_G%25C3%25BCns.png/640px-Belagerung_von_G%25C3%25BCns.png&w=640&q=50)
Obleganje Kisega
From Wikipedia, the free encyclopedia
Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta Kiseg[Op 1] leta 1532.
Obleganje Kisega (Günsa) | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del avstrijsko-turških vojn in osmanskih evropskih vojn | |||||||
![]() Edward Schön: Obleganje Günsa | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
![]() | |||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Nikola Jurišić (ranjen) |
Sulejman Veličastni Pargali Ibrahim Paša | ||||||
Moč | |||||||
700–800[1] | 100.000-120.000[2][3][4] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
velike[5] | zmerne[6] |
Majhno habsburško obmejno trdnjavo je branil hrvaški stotnik Nikola Jurišić s samo 700–800 hrvaškimi vojaki, brez topov in samo nekaj strelnega orožja.[1] Branilci so ustavili prodiranje osmanske vojske pod poveljstvom Sulejmana Veličastnega in velikega vezirja Pargali Ibrahim Paše proti Dunaju.[7]
Točen izid obleganja ni znan, ker obstajata dve različici. V prvi je Nikola Jurišić zavrnil ponudbo za predajo pod ugodnimi pogoji, v drugi pa so mestu predlegali pogoje za nominalno predajo. Sulejman, ki je z obleganjem izgubil skoraj štiri tedne dragocenega časa, se je ob prihodu avgustovskega deževja umaknil[7] in ni nadaljeval pohoda proti Dunaju, kot je načrtoval.[5]
Suleiman je svoje posesti na Ogrskem zavaroval z osvojitvijo več drugih trdnjav.[8] Habsburški cesar Ferdinand I. je po njegovem umiku znova zasedel nekaj izgubljenega ozemlja. Sulejman in Ferdinand I. sta naslednje leto sklenila Konstantinopelski sporazum, ki je potrdil pravico kralja Ivana Zapolje do celotne Ogrske, Ferdinandu pa oblast na nekaterih zasedenih ogrskih ozemljih.[9]