vrsta omotice From Wikipedia, the free encyclopedia
Vrtoglávica ali vertigo je občutek, da se predmeti vrtijo okoli človeka ali pa da se sam vrti; smer vrtenja je odvisna od strani vzdraženega labirinta, ravnina vrtenja pa od vzdraženega polkrožnega kanala. Navadno se pojavlja s slabostjo (navzeo) in nistagmusom (nehotenimi ritmičnimi gibi zrkel).[1] Vrtoglavica je samo simptom in ne bolezen.[2] Simptom izvira iz motene funkcije sistema koordinacije v prostoru. Gre za zapleten mehanizem nadzora nad sistemom več čutil, ki pomagajo pri oceni položaja in gibov posameznika.[3]
| Vrtoglavica | |
|---|---|
 | |
| Horizontalni nistagmus, ki lahko spremlja vrtoglavico. | |
| Specialnost | otorinolaringologija, nevrologija, avdiolog, logoped  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | H81, R42 |
| MKB-9 | 438.85, 780.4 |
| DiseasesDB | 29286 |
| eMedicine | article/1159385 |
| MeSH | D014717 |
Možgani neprestano obdelujejo podatke iz čutil, ki sodelujejo pri naši koordinaciji v prostoru (vid, sluh, občutek za dotik in tlak, napetost v mišičju – propriocepcija, ravnotežni organ) in nam v vsakem trenutku posredujejo oceno položaja in gibov. To nam omogoča vzdrževanje ravnotežja in interakcije s predmeti v okolju. Če nastane okvara na kateremkoli čutilu, v povezavi z možgani ali v možganih samih, postane človek negotov glede položaja telesa v okolju in rezultat je vrtoglavica, lebdenje, omotica.[3] Glede na nastanek motnje v delovanju ravnotežnostnega sistema v grobem ločimo težave z ravnotežjem na:[2]
Periferna, tudi vestibularna vrtoglavica je vrtoglavica, ki jo povzročijo težave v notranjem ušesu ali vestibularnem aparatu, ki ga sestavljajo polkrožni kanalčki, ušesni preddvor ter vestibularni živec.[4][5] Pogost vzrok je benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica, ki povzroča okoli 32 % vseh primerov periferne vrtoglavice.[5] Drugi vzroki so še Ménièrova bolezen (12%), sindrom dehiscence zgornjega kanala, vnetje notranjega ušesa in vizualna vrtoglavica.[5][6] Vsaka oblika vnetja (na primer nahod, gripa), ki zajame tudi srednje uho, lahko povzroči prehodno vrtoglavico. Vrtoglavico lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, na primer aminoglikozidi,[7] ali telesne poškodbe (na primer zlom lobanje).
Bolniki s periferno vrtoglavico imajo blage do zmerne težave z ravnotežjem, slabost, bruhajo, lahko se jim poslabša sluh; v ušesu se lahko pojavi šumenje, občutek polnosti ali bolečina.[5] Bolniki lahko navajajo motnje v delovanju obraznega živca.[2]
O centralni vrtoglavici govorimo, kadar jo povzroči motnja v ravnotežnem centru v osrednjem živčevju, predvsem v možganskem deblu ali malih možganih.[8][4][9] Bolnik s centralnimi motnjami ravnotežja navaja pogosto manj intenzivno vrtoglavico z manj izraženo slabostjo in so večinoma (sprva) manj prizadeti od bolnikov s periferno vrtoglavico.[2][10] Centralni vrtoglavici se pridružujejo tudi drugi nevrološki simptomi, kot sta nerazločen govor ali dvojni vid, in vertikalni ali torzijski patološki nistagmus.[5][10] Motnje ravnotežja, ki so posledica motenj osrednjega živčevja, so lahko tako husi, da bolniku onemogočijo stojo ali hojo.[5]
Centralno vrtoglavico lahko povzročijo številne bolezni, kot so možganska kap, krvavitve v osrednjem živčevju, določeni tumorji osrednjega živčevja (npr. vestibularni švanom, tumorji malih možganov[8][11]), božjast,[12] bolezni vratne hrbtenice (npr. cervikalna spondiloza),[11] migrenski glavoboli,[8] Wallenbergov sindrom, Arnold-Chiarijev sindrom,[8] multipla skleroza,[8] parkinsonova bolezen ter motnje malih možganov.[5]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
