Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske

Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske (kitajsko: 中国人民解放军海军; pinjin: Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Hǎijūn), tudi Kitajska vojna mornarica, je mornariška veja Ljudske osvobodilne vojske, oboroženega krila Komunistične partije Kitajske. Kitajska vojna mornarica izhaja iz mornariških enot, ki so se borile med Kitajsko državljansko vojno in je bila ustanovljena 23. aprila 1949.^[5] V 50. in 60. letih dvajsetega stoletja je Sovjetska zveza zagotavljala podporo Kitajski vojni mornarici v obliki mornariških svetovalcev in izvoza opreme in tehnologije.^[6] Do poznih 80. let je bila Kitajska vojna mornarica pretežno rečna in obalna sila. V 90. letih, po razpadu Sovjetske zveze in premiku v zunanji in obrambni politiki, so bili kitajski voditelji rešeni zaskrbljujočih mejnih sporov in vojna mornarica je začela usmerjati svojo pozornost proti morjem.

Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
中国人民解放军海军
Znak Vojne mornarice Ljudske osvobodilne vojske
Ustanovitev	23. april 1949 (1949-04-23)
Država	Kitajska
Pripadnost	Komunistična partija Kitajske[1]
Tip	Vojna mornarica
Vloga	Pomorsko bojevanje
Velikost	300.000 mornarjev (2018)[2] >540 ladij (2020–21) (brez pomožnih ladij)[3] >600 zrakoplovov (2020–21)[4]
Struktura poveljstva	Kitajske oborožene sile
Marš	人民海军向前进 (Ljudska mornarica koraka naprej) (de facto)
Flota	2 letalonosilki 3 nosilke helikopterjev 8 amfibijskodesantnih ladij 32 srednjih amfibijskodesantnih ladij 33 lahkih amfibijskodesantnih ladij 50 rušilcev 49 fregat 72 korvet 109 raketnih čolnov 26 lovcev na podmornice >17 artilerijskih čolnov 36 minolovcev 6 strateških jedrskih podmornic 6 jurišnih jedrskih podmornic 45 dizel-električnih podmornic 19 tankerjev (232 pomožnih ladij)
Konflikti	Kitajska državljanska vojna Kitajsko-vietnamska vojna
Spletna stran	www.81.cn/hj/index.htm
Poveljniki
Poveljnik	Admiral Dong Jun
Politični komisar	Admiral Qin Shengxiang
Oznake
Zastava in oznaka
Zastavica
Značka
Letalska flota
Jurišniki	JH-7
Bombniki	H-6
Elektronsko bojevanje	Y-8
Lovska letala	J-8, J-10, J-11, Su-30MK2, J-15
Helikopterji	Z-8, Z-9, Mi-8, Z-10, Ka-28, AS365
Prestrezniki	J-7, J-8
Patruljna letala	Y-8, Y-9
Izvidniška letala	Y-9
Šolska letala	JL-8, JL-9
Transportna letala	Y-7, Y-9

Kitajska vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Poenostavljeno kitajsko	中国人民解放军海军
Tradicionalno kitajsko	中國人民解放軍海軍
Dobesedni pomen	Kitajska morska vojska Ljudske osvobodilne vojske
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Hǎijūn
Ljudska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko	人民海军
Tradicionalno kitajsko	人民海軍
Dobesedni pomen	Ljudska vojna mornarica
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Rénmín Hǎijūn
Kitajska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko	中国海军
Tradicionalno kitajsko	中國海軍
Dobesedni pomen	Kitajska vojna mornarica
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Zhōngguó Hǎijūn

Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh ladij za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih ladij (pred ZDA z 293 ladjami).^[7]

Zgodovina

Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še ena v gradnji) in prve tri nosilke helikopterjev (2021–2022) v svoji zgodovini, sedem raketnih križark Tipa 55 (2020–2022, še ena v gradnji) ter petindvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2022, še devet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev ladij med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.

Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, Ljaoning.

V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala ladje iz Rusije, npr. štiri raketne rušilce razreda Sarič in dvanajst dizel-električnih podmornic razreda Paltus ter sisteme zračne obrambe 9K37 Buk in S-300, ki jih je vgrajevala v svoje rušilce. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi za ohladitev sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in za kitajski preobrat proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu.

Sklici

1. »The PLA Oath« (PDF). Februar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 30. oktobra 2015. I am a member of the People's Liberation Army. I promise that I will follow the leadership of the Communist Party of China...
2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 250.
3. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, pp. 252-253.
4. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 254.
5. »中国人民解放军海军成立70周年多国海军活动新闻发布会在青岛举行«. mod.gov.cn (v kitajščini). Ministry of National Defence of the People's Republic of China. Pridobljeno 18. maja 2020.
6. Pike, John. »People's Liberation Army Navy – History«. Pridobljeno 25. decembra 2014.
7. 2020 China Military Power Report

Glej tudi

• Seznam vojnih mornaric

• Portal Vojaštvo