združene oborožene sile Republike Slovenije From Wikipedia, the free encyclopedia
Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.
 | Ta članek vključuje seznam virov, nadaljnjega branja ali zunanjih povezav, njegovi viri pa ostajajo nejasni, ker nima sprotnih sklicev. (mesec ni naveden) |
| Slovenska vojska | |
|---|---|
 | |
| Ustanovitev | 1994 (kot Slovenska vojska) |
| Veje/rodovi sil | enovejne oborožene sile |
| Sedež | Ljubljana |
| Vodstvo | |
| Vrhovni poveljnik | predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar |
| Minister za obrambo | minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec |
| Načelnik generalštaba | generalpodpolkovnik Robert Glavaš |
| Pripadniki | |
| Vojaška polnoletnost | 18 |
| Nabor | ukinjen 2003 |
| Aktivni pripadniki | 6194(stalna sestava avgust 2024) |
| Rezervni pripadniki | 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) |
| Vojaški izdatki | |
| Proračun | €1.064 milijarde (2024) |
| Delež BDP | 1,44 (2024) |
| Sorodni članki | |
| Zgodovina | Teritorialna obramba Republike Slovenije Slovenska osamosvojitvena vojna |
| Čini | Čini Slovenske vojske |
 Zastava Slovenske vojske Himna Slovenske vojske: | |
Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je generalpodpolkovnik Robert Glavaš, trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Danijel Kovač.
Slovenska vojaška zgodovina sega v čas Karantanije prve neodvisne slovenske države. Ta je nastala okoli 7. stoletja in je trajala skoraj 300 let. V tistem času so se Karantanci borili proti Bavarcem in Avarom. Zaradi premoči Avarov so morali Karantanci okoli leta 743 za pomoč prosti Bavarce, ki so v deželi počasi začeli uveljavljati svojo nadvlado in širiti krščansko vero. To je pripeljalo do številnih uporov, ki pa niso bili uspešni in so bili krvavo zatrti. Leta 828 je Karantanija z izgubo notranje samostojnosti postala popolnoma podrejena Frankovski državi.
V naslednjih stoletjih so prebivalci na današnjem območju Slovenije služili različnim vladarjem ter se borili za tuje interese. Izjema so bili turški vpadi, ki so v 14. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Takrat so se ljudje organizirali in se pogumno upirali dosti močnejšemu sovražniku z juga. Na žalost pa ti niso morali računati na pomoč svojih tujih vladarjev, ki so dostikrat pobegnili in nemočne ljudi prepustili surovemu ubijanju. To in prekomerno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi je pripeljalo do kmečkih uporov, ki so v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731 pustošili po deželi. Čeprav so bili po večini krvavo zatrti, so imeli pozitivni učinek na slovensko nacionalno zavest. Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.
Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu Avstro-Ogrske armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno Koroško, ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske.
Po aprilski vojni leta 1941 je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu druge svetovne vojne postale sestavni del jugoslovanske ljudske armade JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).
Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.
Leta 1994 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.
Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.
Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.
Deli se na naslednje rodove:
Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na:
Glavne naloge slovenske vojske so:
Slovenska vojska je sestavljena iz:
Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.
| SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 | ŠTEVILO | DELEŽ |
|---|---|---|
| Stalna sestava | 6194 | 87,02 % |
| Pogodbena rezerva | 994 | 12,98 % |
| Skupaj | 7118 | 100 % |
STALNA SESTAVA SV
Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.
| STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 | ŠTEVILO | DELEŽ |
|---|---|---|
| Častniki | 1009 | 16,29 % |
| Podčastniki | 1779 | 28,67 % |
| Vojaki | 2159 | 34,68 % |
| Vojaški uslužbenci | 814 | 13,24 % |
| Civilne osebe | 430 | 6,94 % |
| Skupaj | 6194 | 100 % |
Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved in politično prepričanje.
Oprema slovenske vojske je še vedno raznolika. Nekaj opreme izvira še iz časov SFRJ, del pa je posodobljen. Sem spadajo tanki M-55 S, med relativno sodobne oborožitvene sisteme pa spadajo izraelske havbice kalibra 155mm, oklepna vozila Valuk in Svarun. Kljub vsem posodobitvam ima slovenska vojska še veliko zastarele opreme, mnoge enote so tehnično in številčno podhranjene.
Letala:
_(2).jpg)
_edit1.jpg)
Helikopterji:
Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.
Mirovne operacija:
| Operacija | Organizator | Kraj | Čas |
|---|---|---|---|
| ALBA | OVSE | Albanija | 1997 |
| AFOR | NATO | Albanija | 1998 |
| UNTSO | OZN | Sirija | 1998-2010 |
| UNIFIL | OZN | Libanon | 2005-2010 |
| UNMIC | OZN | Kosovo | 1999-2002 |
| KFOR | NATO | Kosovo | 2000-2010 |
| UNFYC | OZN | Ciper | 1997-2001 |
| OHR | OZN | BiH | 2001-2003 |
| SFOR-LHO | NATO | BiH | 1997-2004 |
| SFOR-MSU | NATO | BiH | 1999-2004 |
| SFOR-MNB | NATO | BiH | 2002-2004 |
| SFOR-ROLE1 | NATO | BiH | 2000-2004 |
| SFOR-HQ | NATO | BiH | 2001-2004 |
| SFOR-NSE | NATO | BiH | 2003-2004 |
| Joint Enterprise | NATO | BiH | 2005-2010 |
| ALTHEA | EUFOR | BiH | 2005-2010 |
| ISAF | NATO | Afganistan | 2004-2010 |
| CENTCOM | NATO | ZDA | 2004-2010 |
| CONCORDIA | EU | Makedonija | 2003 |
| Ime vaje | Čas |
|---|---|
| Cooperative Nugget (ZDA) | 1997 |
| Cooperative Key | 2002 |
| Cunning Wassel | 2002 |
| Clever Ferret | 2003 |
| Elite | 2003 |
Na ministrstvu za obrambo se trenutno razpravlja o nakupu 14 oklepnikov Pandur EVO. Čakajo na odločitev nove vlade za nakup. Sicer pa je novi obrambni minister Matej Tonin glede 56 oklepnikov Boxer že preden je prišel na položaj obrambnega ministra hotel, da dokončajo nakup Boxer (armoured fighting vehicle) zato je možnost če bodo uredili problem s ceno oklepnika, da bodo namesto 14 oklepnikov Pandur EVO kupili 56 Boxerjev, kar bo pripomoglo k izgradnji dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.
| GLAVNI NAKUPI | ŠTEVILO | CENA | DOBAVA |
|---|---|---|---|
| Joint Light Tactical Vehicle | 91 | 33.000.000 | 2023-2024 |
| GTK Boxer 8x8 | 45 | ? | 2024-2026 |
| Alenia C-27J Spartan | 1 | 72.000.000 | 2021-2026 |
| Eurocopter AS532 Cougar | 2 | ? | 2021-2026 |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
