Periferna arterijska bolezen
From Wikipedia, the free encyclopedia
Periferna arterijska bolezen (PAD) je zožitev arterij, ki ožiljajo druge dele telesa, kot pa srce ali možgane.[1] Kadar do zožitve pride v srcu, gre za koronarno arterijsko bolezen, pri možganih pa za cerebrovaskularno bolezen. Periferne arterijske bolezni najpogosteje vpliva na noge, prizadete pa so lahko tudi druge arterije.[2] Klasični simptom je bolečina v nogah pri hoji, ki poneha s počitkom, kaže pa se kot občasno šepanje.[3] Na prizadeti nogi je opaziti druge simptome, med drugim razjede kože, modrikasto kožo, hladno kožo, ali slabo rast nohtov in dlake.[4] Zapleti so lahko okužba ali odmiranje tkiva, kar lahko zahteva amputacijo, koronarna arterijska bolezen, ali kap.[2] Do 50 % primerov PAD je brez simptomov.[3]
| Periferna arterijska bolezen | |
|---|---|
| Sopomenke | periferno vaskularno obolenje (PVD), periferno obstruktivno obolenje arterij, periferna obliterativna arteriopatija, periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB) |
 | |
| Razjeda zaradi insuficience arterije pri osebi z resnim obolenjem perfiernih arterij | |
| Specialnost | vaskularna kirurgija |
| Simptomi | intermitentna klavdikacija |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | I73.9 |
| MKB-9 | 443.9 |
| DiseasesDB | 31142 |
| MedlinePlus | 000170 |
| eMedicine | med/391 emerg/862 |
| MeSH | D016491 |
Glavni dejavnik tveganja je kajenje cigaret.[2] Drugi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, visok krvni holesterol.[5] Osnovni mehanizem je običajno ateroskleroza.[6] Vzrok je lahko tudi arterijski krč.[1] PAD se običajno diagnosticira kot razmerje gleženj-roka (ABI) manj kot 0.90 - ABI je sistolični krvni tlak na gležnju, deljeno s sistoličnim krvnim tlakom roke.[7] Lahko se tudi opravi Obojestranska ultrasonografija in angiografija.[8] Angiografija je natančnejša in omogoča hkratno zdravljenje, je pa povezana z večjimi tveganji.[7]
Ni jasno, ali presejalni pregledi bolezni koristijo, saj te možnosti še niso rezno raziskali.[9][10] Pri ljudeh z občasnim šepanjem zaradi PAD, je odpoved kajenju in dejavnostna terapija pod nadzorom izboljšala rezultate.[11][12] Zdravila, kot so statini, ACE inhibitorji in cilostazol, tudi lahko pomagajo.[12][13] Aspirin bolnikom z blago boleznijo zgleda ne pomaga, vendar ga običajno priporočajo pri resnejših primerih.[14][15] Antikoagulanti, kot je varfarin, običajno ne koristijo.[16] Postopki za zdravljenje bolezni so med drugim cepljenje obvoda, angioplastika in aterektomija.[17]
V letu 2010 približno po svetu okoli 202 milijona ljudi imelo PAD..[5] V razvitem svetu prizadene približno 5,3 % ljudi v starosti 45 do 50 let in 18,6 % v starosti 85 do 90 let.[5] V državah v razvoju prizadene 4,6 % ljudi v starosti med 45 do 50 in 15 % ljudi v starosti med 85 in 90.[5] V razvitem svetu PAD je enako pogost pri moških in pri ženskah, v državah v razvoju pa so ženske bolj pogosto prizadete.[5] V letu 2013 je PAD povzročila 41,000 smrti (16,000 leta 1990).[18]
Sklici
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.