From Wikipedia, the free encyclopedia
Marjan Kozina, slovenski skladatelj, * 4. junij 1907, Novo mesto, Slovenija, † 19. junij 1966.
| Marjan Kozina | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 4. junij 1907[1][2] Novo mesto |
| Smrt | 20. junij 1966[2] (59 let) |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | skladatelj, partizan, pisatelj, glasbeni pedagog, prevajalec |
Popolno ime mu je v matični knjigi Marijan Jurij Jožef Kozina. Oče mu je bil sodni predstojnik Jurij Kozina, mati mu je bila Marija (rojena Rozina). V Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, sočasno je študiral tudi klavir in violino, pozneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Deloval je tudi kot pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Že med vojno je dokončal partituro opere Ekvinokcij in jo zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič je bila izvedena leta 1946 v ljubljanski Operi, leta 1948 pa je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije, 13. januarja 2008, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filhamrnonije: dvorana Marjana Kozine.
K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda. Glasbeniki so jo izvajali v vseh mogočih glasbenih zasedbah, vključujoč harmonikarske in pihalne ansamble. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji). Kozina se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Posegel je na področje knjige o glasbi, glasbene teorije in estetike, vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, prevedel vrsto romanov, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudnostrokovne spise.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
