Harmonika

Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Glasbenik, ki igra na harmoniko, se imenuje harmonikar ali harmonikaš.

Dve vrsti harmonike

Harmonikar z diatonično harmoniko

Sestavni deli

• meh: dovaja zrak v glasilke.
• melodijska omarica: običajno narejena iz lesa, nahaja se na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil.
• basovska omarica: nahaja se na levi strani harmonike, ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbov ima poseben gumb za izpraznitev zraka iz meha, ki nam ostane pri igranju
• registri: spremenijo barvo tona, s čimer oponašajo lahko tudi druge instrumente, sicer pa za igranje niso nujno potrebni
• jermeni: harmoniko fiksirajo, tako da instrumentalist lažje igra. Dva jermena si igralec nadene na rame, poseben manjši jermen še poveže nahrbtna jermena med sabo. Četrti jermen služi za opasanje leve roke k basovski omarici.

Delitev harmonik

		Vsebovani toni
		Kromatična (vsi celi toni in poltoni)	Diatonična (samo nekateri poltoni)
Tipkovnica	Klavirska	klavirska harmonika
	Gumbna	kromatična harmonika	diatonična harmonika

Primerjava med klavirsko, diatonično in gumbno harmoniko

	Klavirska	Diatonična	Gumbna
Tipkovnica	Tipke	Gumbi	Gumbi
Razporeditev	Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti.	Toni razvrščeni mešano v dveh do petih vrstah, ki so odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona). V Sloveniji je najbolj privzeta 3 vrstna harmonika s poljubnim številom dodatnih gumbov v 4. vrsti.	Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
Toni	80 basna ima 34 tipk s toni od G do E3, 120 basna pa 40 tipk s toni od F do A3, oziroma 3 oktave in veliko terco. Nekaterim koncertnim klavirskim harmonikam se klaviatura začne celo s tonom E.	Diatonične harmonike se razlikujejo po uglasitvi. Od te je odvisna razporeditev tonov. Privzete 3 vrstne harmonike imajo po 12 gumbov v 1. in 3. vrsti ter po 13 gumbov v 2. vrsti s poljubnim številom dodatnih gumbov v 4. vrsti. Oglasitve od 1. do 3. vrste se nadaljujejo po durovem kvintnem krogu. Vsaka harmonika lahko tako igra v omejenem številu lestvic. Pogoste uglasitve so CFB, BEsAs, CisFisH, HEA, ADG, DGC, GCF.
Registri	Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 ali več. Pri večini harmonik so registri razporejeni ob poteku klaviature, nekatere koncertne harmonike pa imajo najbolj uporabljane registre nameščene v obliki okroglih gumbov na vrhu harmonike, ki jih lahko harmonikar pritisne z brado.	/	Podobno kot pri klavirski
Igranje	Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju.	Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu.	Kot pri diatonični
Basi	Gumbi	Gumbi	Gumbi
Razporeditev	80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in zmanjšani akordi v 6. vrsti.	11 basov, razporejeni v dveh vrstah	Kot pri klavirski
Toni
Registri
Barve	Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder	Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko)	Kot pri klavirski
Velikost in teža
Dostopnost/cena
Zastopanost v Sloveniji	Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart)	Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato)	Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski
Proizvajalci v Sloveniji	3 izdelovalci	več kot 100	2

Viri

• Vrbančič, Ivan (2004). Glasbeni slovarček. Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS 213952256. ISBN 86 11 16908 5.

Glej tudi

• Bandoneon
• Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik
• Seznam harmonikarjev
• Seznam slovenskih harmonikarjev