Koleraba

Koleraba ali kavla^[1] (znanstveno ime Brassica napus subsp. rapifera, sin. Brassica napobrassica) je korenasta zelenjava in krmna rastlina, ki je podobna sorodni repi.

Prehranska vrednost za 100 g (3,5 oz)
Energijska vrednost	157 kJ (38 kcal)
Ogljikovi hidrati	8.62 g
- sladkorji	4.46 g
- vlaknine	2.3 g
Maščobe	0.16 g
Beljakovine	1.08 g
Tiamin (vit. B1)	0.09 mg (8%)
Riboflavin (vit. B2)	0.04 mg (3%)
Niacin (vit. B3)	0.7 mg (5%)
Pantotenska kislina (B5)	0.16 mg (3%)
Vitamin B6	0.1 mg (8%)
Folat (vit. B9)	21 μg (5%)
Vitamin C	25 mg (30%)
Kalcij	43 mg (4%)
Železo	0.44 mg (3%)
Magnezij	20 mg (6%)
Mangan	0.131 mg (6%)
Fosfor	53 mg (8%)
Kalij	305 mg (6%)
Cink	0.24 mg (3%)
Link to USDA Database entry Deleži so zaokroženi in približno izračunani glede na amriška priporočila, ki veljajo za odrasle. Vir: USDA Nutrient Database

Koleraba
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Brassicales
Družina:	Brassicaceae (križnice)
Rod:	Brassica
Vrsta:	B. napus
Podvrsta:	Brassica napus subsp. rapifera

Opis

V pisnih virih je koleraba prvič omenjena leta 1620, ko je švicarski botanik Gaspard Bauhin o njej zapisal, da kot divja rastlina raste na Švedskem. Tudi sicer velja splošno prepričanje, da koleraba izvira iz Skandinavije ali Rusije.^[2]

Gojenje

Koleraba se seje v bogata, rahla in dobro odcedna tla. Za rast ne potrebuje veliko dušika, seje pa se spomladi od marca do aprila in spet poleti, od junija do začetka avgusta.^[3] Seme kolerabe kali pri temperaturi okrog 5 °C, prenese pa tudi temperature do –4 ºC. Koreni kolerabe prenesejo še nižje temperature kot seme, saj pozebejo šele pri temperaturah pod –8 ºC. Od sejanja do spravila pridelka koleraba potrebuje dobre tri mesece.^[4]

Koleraba je v preteklosti pomenila pomemben vir prehrane za človeka in živino. Pred splošno razširjenostjo krompirja je predstavljala glavno hrano revnih slojev.