Kitajske oborožene sile

Ljudska osvobodilna vojska predstavlja oborožene sile Ljudske republike Kitajske in oboroženo krilo ustanovitvene in vladajoče politične stranke Ljudske republike Kitajske, Komunistične partije Kitajske.^[7] Poleg Osrednje vojaške komisije in več manjših enot neposredno pod njo ima Ljudska osvobodilna vojska pet glavnih vej: Kopenske sile Ljudske osvobodilne vojske, Vojno mornarico Ljudske osvobodilne vojske, Vojno letalstvo Ljudske osvobodilne vojske, Raketne sile Ljudske osvobodilne vojske in Strateške podporne sile Ljudske osvobodilne vojske. Večina vojaških enot v državi je dodeljena enemu od petih poveljstev teatrov glede na geografsko lego. Ljudska osvobodilna vojska je največja svetovna vojaška sila glede na število pripadnikov (brez pripadnikov paravojaške organizacije in rezervistov), po višini obrambnega proračuna pa je na drugem mestu. Je ena najhitreje modernizirajočih se oboroženih sil na svetu in je bila omenjena kot potencialna vojaška velesila z znatnimi zmožnostmi za regionalno obrambo in rastočimi zmožnostmi za projiciranje moči.^{[8][9][3][10][11][12][13]}

Ljudska osvobodilna vojska 中国人民解放军 Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn
Znak Ljudske osvobodilne vojske
Ustanovitev	1. avgust 1927 (1927-08-01)
Trenutna struktura	11. november 1948 (1948-11-11)[1]
Veje/rodovi sil	Kopenske sile Ljudske osvobodilne vojske Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske Vojno letalstvo Ljudske osvobodilne vojske Raketne sile Ljudske osvobodilne vojske Strateške podporne sile Ljudske osvobodilne vojske
Sedež	Osrednja vojaška komisija, Peking
Vodstvo
Vrhovni poveljnik	Osrednja vojaška komisija
Pripadniki
Vojaška polnoletnost	20
Nabor	Neaktiven od 1949
Aktivni pripadniki	2.185.000 (2021)[2] (1. na svetu)
Rezervni pripadniki	1.170.000 (2020)[3]
Vojaški izdatki
Proračun	209,4 milijarde USD (2021)[4] (2. na svetu)
Delež BDP	~1,3 % (2021)[5]
Industrija
Domači oskrbovalci	List China National Aero-Technology Import and Export Corporation China Electronics Technology Group Norinco China Precision Machinery Import-Export Corporation Aviation Industry Corporation of China China State Shipbuilding Corporation China Shipbuilding Industry Corporation China Aerospace Science and Technology Corporation China Aerospace Science and Industry Corporation China South Industries Group Corporation China Electronics Technology Group China National Nuclear Corporation
Tuji oskrbovalci	Rusija  Ukrajina  Belorusija  Francija[6]
Zastava Ljudske osvobodilne vojske Znaki pomenijo "8.1", sklicujoč se na Upor v Nanchangu 1. avgusta

Ljudska osvobodilna vojska
Poenostavljeno kitajsko	中国人民解放军
Tradicionalno kitajsko	中國人民解放軍
Dobesedni pomen	"Ljudska osvobodilna vojska"
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Bopomofo ㄓㄨㄥ ㄍㄨㄛˊ ㄖㄣˊ ㄇㄧㄣˊ ㄐㄧㄝˇ ㄈㄤˋ ㄐㄩㄣ Wade–Giles Chung1-kuo2 Jen2-min2 Chieh3-fang4-chün1 IPA [ʈʂʊ́ŋ.kwǒ ɻə̌n.mǐn tɕjè.fǎŋ.tɕýn] Jue: kantonščina Yalska romanizacija Jūng-gwok Yàhn-màhn Gáai-fong-gwān IPA [tsóŋ.kʷɔ̄ːk̚ jɐ̏n.mɐ̏n kǎːi.fɔ̄ːŋ.kʷɐ́n] Džjutping Zung1-gwok3 Jan4-man4 Gaai2-fong3-gwan1

Kitajska je jedrska država in je prvi jedrski poskus izvedla 16. oktobra 1964. Od takrat je jedrski arzenal postopoma naraščal. V 80. in 90. letih 20. stoletja je obsegal okrog 150, danes pa okrog 350 jedrskih bojnih glav (2020). Kitajska lahko jedrske bojne glave dostavi z medcelinskimi balističnimi raketami, bombniki ali s podmorniškimi balističnimi raketami in ima tako vzpostavljeno jedrsko triado.

Kitajski izdatki za obrambo so v zadnjih 15 letih letno rasli za okrog 10 %.^[14] Leta 2013 so po podatkih Stockholmskega mednarodnega raziskovalnega instituta za mir (SIPRI) znašali 188,5 mrd USD.^[15]

Glej tudi

• Seznam oboroženih sil sveta

Sklici

1. »Timeline of People's Liberation Army (PLA) over eight decades«.
2. »2021 China Military Strength«.
3. International Institute for Strategic Studies (15. februar 2020). The Military Balance 2020. London, England: Routledge. str. 259. ISBN 9780367466398.
4. Grevatt, Jon; Andrew, MacDonald (5. marec 2021). »China announces 6.8% increase in 2021 defence budget«. Janes. Pridobljeno 28. aprila 2021.
5. Yew Lun Tian (4. marec 2021). »China defence spending gets mild boost amid economic caution«. Reuters. Pridobljeno 28. aprila 2021.
6. »How dominant is China in the global arms trade?«. ChinaPower Project (v ameriški angleščini). Center for Strategic and International Studies. 26. april 2018. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2019. Pridobljeno 10. septembra 2019.
7. »How is China strengthening its military? - Xinhua | English.news.cn«. www.xinhuanet.com. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2019. Pridobljeno 22. oktobra 2019.
8. »China News: Asia Times Online is a quality Internet-only publication that reports and examines geopolitical, political, economic and business issues. Travel Reservations«. www.atimes.com. Arhivirano iz prvotnega dne 1. oktobra 2018. Pridobljeno 28. oktobra 2018.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
9. Gao, Charlie (5. januar 2018). »This War Turned China into a Military Superpower«. The National Interest (v angleščini). Center for the National Interest. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2018. Pridobljeno 28. oktobra 2018.
10. »Global military spending remains high at $1.7 trillion | SIPRI«. www.sipri.org (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
11. Gertz, Bill (7. november 2016). »Report: China's Military Capabilities Are Growing at a Shocking Speed«. The National Interest. Center for the National Interest. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2016. Pridobljeno 16. januarja 2017.
12. Tan, Anjelica (25. oktober 2018). »To prevent war, prepare to win«. The Hill (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2018. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
13. Rose, Frank A. (23. oktober 2018). »As Russia and China improve their conventional military capabilities, should the US rethink its assumptions on extended nuclear deterrence?«. Brookings Institution. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2018. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
14. 2007 Annual Report to Congress: Military Power of the People's Republic of China. p. 25.
15. »SIPRI Military Expenditure Database«. Stockholm International Peace Research Institute. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2016. Pridobljeno 18. marca 2015.

• Portal Vojaštvo