Ivermektin

Ivermektín, pod zaščitenim imenom Stromectol in drugimi, je zdravilo za zdravljenje okužb z zajedavci.^[6][7][8] Pri ljudeh se med drugim uporablja proti ušivosti, garjam, rečni slepoti, strongiloidozi, trihuriozi, askariozi in limfatični filariozi.^{[6][9][10][11]} V veterinarski medicini se med drugim uporablja za preprečevanje in zdravljenje srčne gliste in pršičavosti (akaroze).^[10] Uporablja se peroralno (z zaužitjem skozi usta), pri kožnih okužbah pa se lahko nanese tudi topično.^[6][12]

Ivermektin

Klinični podatki
Blagovne znamke	Stromectol, Soolantra, Sklice, drugo
Sinonimi	MK-933
AHFS/Drugs.com	sistemska uporaba:monograph topična uporaba: monograph
MedlinePlus	a607069
Licenčni podatki	EU EMA: by INN ZDA DailyMed: Ivermectin
Nosečnostna kategorija	AU: B3
Način uporabe	skozi usta, topično
Oznaka ATC	D11AX22 (WHO) , P02CF01, QP54AA01, QS02QA03
Pravni status
Pravni status	ZDA: ℞-only [1][2]/ OTC[3][4] EU: Rx-only [5]
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	–
Vezava na beljakovine	93 %
Presnova	jetrna (CYP450)
Razpolovni čas	18 h
Izločanje	z blatom; < 1 % s sečem
Identifikatorji
IUPAC ime 22,23-dihidroavermektin B1a + 22,23-dihidroavermektin B1b
Številka CAS	70288-86-7 71827-03-7
PubChem CID	6321424
DrugBank	DB00602
ChemSpider	7988461
UNII	8883YP2R6D
KEGG	D00804
ChEBI	CHEBI:6078
ChEMBL	ChEMBL1200633
PDB ligand	IVM (PDBe, RCSB PDB)
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID7040235
ECHA InfoCard	100.067.738
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C 48H 74O 14 (22,23-dihidroavermektin B1a) C 47H 72O 14 (22,23-dihidroavermektin B1b)
Mol. masa	875,106 g·mol−1 (22,23-dihidroavermektin B1a) 861,079 g·mol−1 (22,23-dihidroavermektin B1b)
3D model (JSmol)
SMILES CC[C@H](C)[C@@H]1[C@H](CC[C@@]2(O1)C[C@@H]3C[C@H](O2)C/C=C(/[C@H]([C@H](/C=C/C=C/4\CO[C@H]5[C@@]4([C@@H](C=C([C@H]5O)C)C(=O)O3)O)C)O[C@H]6C[C@@H]([C@H]([C@@H](O6)C)O[C@H]7C[C@@H]([C@H]([C@@H](O7)C)O)OC)OC)\C)C.C[C@H]1CC[C@]2(C[C@@H]3C[C@H](O2)C/C=C(/[C@H]([C@H](/C=C/C=C/4\CO[C@H]5[C@@]4([C@@H](C=C([C@H]5O)C)C(=O)O3)O)C)O[C@H]6C[C@@H]([C@H]([C@@H](O6)C)O[C@H]7C[C@@H]([C@H]([C@@H](O7)C)O)OC)OC)\C)O[C@@H]1C(C)C
InChI InChI=1S/C48H74O14.C47H72O14/c1-11-25(2)43-28(5)17-18-47(62-43)23-34-20-33(61-47)16-15-27(4)42(26(3)13-12-14-32-24-55-45-40(49)29(6)19-35(46(51)58-34)48(32,45)52)59-39-22-37(54-10)44(31(8)57-39)60-38-21-36(53-9)41(50)30(7)56-38;1-24(2)41-27(5)16-17-46(61-41)22-33-19-32(60-46)15-14-26(4)42(25(3)12-11-13-31-23-54-44-39(48)28(6)18-34(45(50)57-33)47(31,44)51)58-38-21-36(53-10)43(30(8)56-38)59-37-20-35(52-9)40(49)29(7)55-37/h12-15,19,25-26,28,30-31,33-45,49-50,52H,11,16-18,20-24H2,1-10H3;11-14,18,24-25,27,29-30,32-44,48-49,51H,15-17,19-23H2,1-10H3/b13-12+,27-15+,32-14+;12-11+,26-14+,31-13+/t25-,26-,28-,30-,31-,33+,34-,35-,36-,37-,38-,39-,40+,41-,42-,43+,44-,45+,47+,48+;25-,27-,29-,30-,32+,33-,34-,35-,36-,37-,38-,39+,40-,41+,42-,43-,44+,46+,47+/m00/s1 Key:SPBDXSGPUHCETR-JFUDTMANSA-N

Pogosti neželeni učinki pri peroralni uporabi so vročina, srbež in izpuščaj,^[6] pri topični uporabi za zdravljenje ušivosti pa pordele oči, suha koža in pekoč občutek na koži.^[13] Ni znano, ali je uporaba med nosečnostjo varna, med dojenjem pa naj bi bilo zdravljenje z ivermektinom sprejemljivo.^[14] Je derivat avermektina.^[6][8] Preko različnih mehanizmov delovanja povzroči odmrtje zajedavca.^[6]

Ivermektin so odkrili leta 1975, v klinično uporabo pa je prešel leta 1981.^[15][16] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.^[17] V ZDA je odobren kot antiparazitik,^[18] v Sloveniji pa ni registrirano nobeno zdravilo z ivermektinom.^[19]

V času pandemije koronavirusne bolezni 2019 (covida-19) so se razširile netočne informacije o ivermektinu kot učinkovitem zdravilu za zdravljenje in preprečevanje covida-19.^[20][21] O učinkovitosti ivermektina zoper covid 19 ni zanesljivih strokovnih dokazov.^[22][23]

Mehanizem delovanja

Ivermektin deluje na živčne celice zajedavskih povzročiteljev bolezni (žuželk in helmintov).^[24] Veže se na od glutamata odvisne kloridne kanalčke, ki jih je veliko v celičnih membranah živčnih in mišičnih celic pri nevretenčarjih.^[25] Z ivermektinom vezani kanalčki ostajajo odprti, kar poveča pretok kloridnih kanalčkov skozi celične membrane in povzroča njihovo hiperpolarizacijo.^[24][25] Zaradi hiperpolarizacije živčnih celic so prizadeta tkiva pri nevretenčarskem povzročitelju paralizirana, naposled pa povzročitelj pogine.^[25] Pri ljudeh in drugih sesalcih so od glutamata odvisni kloridni kanalčki omejeni le na možgane in hrbtenjačo, ki jih pa ivermektin ne doseže, saj ne prehaja krvno-možganske pregrade.^[25]