Gradež, Gorica

Gradež, (italijansko Grado, furlansko Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Za druge pomene glej Gradež (razločitev).

Gradež Grado
Občina (comune)
Comune di Grado
Gradež Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Gorica
Frazioni	Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
• Župan	Dario Raugna (občinska lista)
Površina
• Skupno	114 km2
Nadm. višina	2 m
Prebivalstvo  (31. avgust 2008)
• Skupno	8.650
• Gostota	76 preb./km2
Demonim	sl. Gradežan, Gradežanka it. Gradese
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	34073
Klicna koda	0431
Zavetnik	sveti Mohor in Fortunat
Dan	21. julij
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Lega

Naselje leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune oz. na njenem južnem robu ob ustju Tržaškega zaliva. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila imajo na razpolago priveze v pristanih Porto San Vito in Lega Navale ter v marinah S. Marco in La Couve. Od kanala della Schiusa vozijo tudi potniške ladjice na otok Barbano, ki se nahaja sredi lagune.

Zgodovina

Bazilika sv. Evfemije

Otok Barbana z romarsko cerkvijo

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata^[1], zaradi česar je pomen Gradeža upadel.

Zgodovinske znamenitosti

• Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
• Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.