Capitulare de villis

Capitulare de villis vel curtis imperii je odlok, ki je nastal ob koncu 8. stoletja v zadnjih letih vlade Karla Velikega, da bi primerno upravljali vsa kraljeva posestva^[1]. Hranijo ga v knjižnici Herzog August Bibliothek v nemškem mestu Wolfenbüttel.

Paragraf 70 - seznam zelišč, dišavnic in dreves

Zgodovinski kontekst

Vsako pomlad je Karel Veliki zbral grofe, mejne grofe, škofe in opate na velikih srečanjih, ki so jim pravili majska polja. Razpravljali so o perečih temah, ob zaključku pa je Karel izdal enega ali več kapitularov - zakonov, ki so urejali težavno upravljanje tako velikega ozemlja s številnimi kulturnimi, jezikovnimi in pravnimi razlikami. Danes si lahko tako predstavljamo, kako so bile urejene Karlove posesti in spoznamo vsakdanje življenje ljudi, ki so na njih živeli in delali^[2].

Karel Veliki je pogosto potoval po svojem obsežnem cesarstvu z zelo številnim spremstvom, zato se je vedno ustavljal v enem od več kot 100 dvorcev, ki so vsi imeli svojo kmetijo.

Najmočnejši vladar tedanje Evrope je želel seveda živeti v okolju, ki mu je nudilo vse potrebno. Iz zgodovinskih virov izvemo, da, ko je cesar prišel v dvorec v bližini mesta Andernach v zvezni državi Porenje - Pfalška (nemško Rheinland-Pfalz), so ga oskrbeli  s petimi sodi vina, 50 kravami, poprom in sladkorjem.

Ker so se pa na potovanjih Karla Velikega večkrat pojavljale težave pri oskrbi, je bilo potrebno natančno urediti upravljanje njegovih kmetij, zato je cesar izdal Capitulare. V njem je bilo jasno navedeno, kaj morajo imeti v shrambi, koliko piščancev, prtov ali čaš mora biti na voljo.  V njem so zapisali,  kako upravljati ribnik, mečkati grozdje, variti pivo in katere živali gojiti. Določal je, kako obdelovati polja in katere vrste zelenjave, dišavnic in sadnih dreves gojiti.

Avtor in datum tega obsežnega zapisa nista znana, kar je pri karolinških rokopisih pogosto, vendar dejstvo, da srečamo v naslovu besedo imperii in ne regni, kaže na to, da je bil zapisan po Karlovem kronanju za cesarja decembra leta 800^[3].

Vsebina

Capitulare de villis ni urejen v nobenem logičnem vrstnem redu, temveč skače med različnimi temami skozi sedemdeset poglavij dokumenta. Avtor tem ni obravnaval enakovredno, saj so nekatere daljše in bolj podrobne kot druge. Besedilo je veliko bolj specifično v zvezi s pridelki in živalmi ter postaja bolj nejasno v zvezi z vsakodnevno oskrbo živine, kot so piščanci in drugi manj razširjeni materiali.

Dolžnosti in administracija

Večina Capitulare de villis je posvečena opisovanju dolžnosti iudexa, »uradnika, ki je zadolžen za skrb za kraljevo lastnino ali za dolžnosti svojih podrejenih«. Velja, da mora »vsak oskrbnik opravljati svojo službo v celoti, v skladu z njegovimi navodili«. Dokument vključuje številne dolžnosti, vključno z opozarjanjem uradnikov pred korupcijo, varovanjem lastnine pred krajo, pravičnim pregonom kriminalcev in enkrat letno predstavitvijo kralju določenih predmetov. Najpomembnejša dolžnost, opisana v tem dokumentu, pa je bila izdelava natančnega inventarja in olajšanje prevoza hrane, denarja in blaga posestva na karolinški dvor.

Dokument kot celota »polaga upravne temelje za sodišče za učinkovito upravljanje kraljeve lastnine in zagotavljanje dohodka za palačo na daljavo«. Kar zadeva upravljanje kraljeve lastnine, katere opis zajema precejšen znesek prostora v Capitulare de villis, besedilo opisuje oskrbo različnih posestnih zgradb in posesti ter skrb za živino, vendar je opazno manj natančno, ko je šlo za podrobnosti v kmetijski proizvodnji, saj preprosto navaja kvote za nekatere pridelke in ne metode njihovega gojenja.

Pravičnost

Kapitularij večkrat omenja, kako je treba ravnati s pravičnostjo na kraljevih posestvih v njegovi odsotnosti, in daje odgovornost iudicam, da spoštujejo zakon. Besedilo navaja, da »kar zadeva druge ljudi, naj skrbniki pazijo, da jim zagotovijo pravico, do katere imajo pravico, kot določa zakon«. To dokazuje, da iudex ni bil samo kraljev služabnik v smislu upravljanja njegove lastnine, ampak je bil tudi nekakšen kraljev predstavnik, ko je šlo za delitev pravice, če je bilo treba.

Primer: 70. paragraf

70. Volumus quod in horto omnes herbas habeant: id est lilium, rosas, fenigrecum, costum, salviam, rutam, abrotanum, cucumeres, pepones, cucurbitas, fasiloum, ciminum, ros marinum, careium, cicerum italicum, squillam, gladiolum, dragantea, anesum, coloquentidas, solsequiam, amcum, silum, lactucas, git, eruca alba, nasturtium, parduna, puledium, olisatum, petresilinum, apium, levisticum, savinam, anetum, fenicolum, intubas, diptamnum, sinape, satureiam, sisimbrium, mentam, mentastrum, tanazitum, neptam,febrefugiam, papaver, betas, vulgigina, mismalvas, malvas, carvitas, pastenacas, adripias, blidas, ravacaulos, caulos, uniones, britlas, porros, radices, ascalonicas, cepas, alia, warentiam, cardones, fabas maiores, pisos Mauriscos, coriandrum, cerfolium, lacteridas, sclareiam. Et ille hortulanus habeat super domum suam Iovis barbam. De arboribus volumus quod habeant pomarios diversi generis, pirarios diversi generis, prunarios diversi generis, sorbarios, mespilarios, castanearios, persicarios diversi generis, cotoniarios, avellanarios, amandalarios, morarios, lauros, pinos, ficus, nucarios, ceresarios diversi generis. Malorum nomina: gozmaringa, geroldinga, crevedella, spirauca, dulcia, acriores, omnia servatoria; et subito comessura; primitiva. Perariciis servatoria trium et quartum genus, dulciores et cocciores et serotina.

Prevod:

70. Zahtevamo, naj imajo na vrtu vse rastline: to je lilijo, vrtnice, grško seno, dišečo balzaminko, žajbelj, vinsko rutico, abraščico, kumarice, melone, buče, okrogli beneški fižol, orientalsko kumino, rožmarin, navadno kumino, čičeriko, primorsko čebulo, gladiolo, pehtran, janež, okrasno bučo, vrtni ognjič, kelo, vrtno solato, črno kumino, navadno rukvico, navadno vodno krešo, navadni repinec, polaj, peteršilj, navadno zeleno, luštrek, smrdljivi brin, navadni koper, koromač, cikorijo, navadni jesenček, ditanijo, belo gorčico, vrtni šetraj, navadni dihnik, poprovo meto, zeleno meto, navadni vratič, mačjo meto, kamilico, mak, peso, navadni kopitnik, muškatni slezenovec, gozdni slezenovec, korenje, pastinak, vrtno lobodo, ščir, kolerabo, zelje, čebulo, drobnjak, por, navadno redkvico, šalotko, zimsko čebulo, česen, pravi boršč, artičoko, stročji fižol, grah, koriander, pravo krebuljico, križnolistni mleček, muškatno kaduljo. In vrtnar naj ima nad svojim domom netresk. Zahtevamo, naj imajo izmed dreves jablane različnih vrst, hruške različnih vrst, slive različnih vrst, skorš, nešplje, kostanje, breskve različnih vrst, kutine, leske, mandljevce, bele murve, lovor, pinije, fige, orehe in divje češnje različnih vrst. Vrste jabolk so: gozmaringa, geroldinga, crevedella, spirauca, sladka jabolka, kislejša, vsa, ki jih lahko shranimo in vsa, ki jih moramo takoj pojesti; in prvotna jabolka. Izmed hrušk naj imajo tri ali štiri vrste, ki jih lahko shranimo, sladke in primerne za kuhanje ter pozne sorte.

Zeliščni vrt

Zeliščni vrt ali hortus je nastal, da bi gojili zdravilne rastline za menihe. Običajno je bil zraven bolnišnice in prostora, kjer so zdravila pripravljali in hranili. Viri nam povedo, da so v srednjem veku poznali in gojili približno 100 različnih vrst zelenjave, dišavnic in sadja.

Načrt samostana St. Gallen prikazuje vzorec popolnega vrta. Razdeljen je na urejene in lahko dostopne gredice, v katerih so gojili zelišča in dišavnice za menihe. Ob vrtu je tudi sadovnjak. Tako zelišča kot sadna drevesa najdemo tudi v Capitulare de Villis, kar dokazuje, da je bil eden izmed virov načrta samostana St. Gallen.

rastlina	znanstveno ime	slovensko ime
lilium	Lilium candidum	lilija
rosa	Rosa gallica	galski šipek
fenigrecum	Trigonella foenum- graecum	grško seno
costum	Tanacetum balsamita	dišeča balzaminka
salvia	Salvia officinalis	žajbelj
ruta	Ruta graveolens	vinska rutica
abrotanum	Artemisia abrotanum	abraščica
cucumeres	Cucumis sativus	kumarica
pepones	Cucumis melo	melona
cucurbitas	Lagenaria siceraria	buča
fasiloum	Vigna unguiculata	okrogli beneški fižol
ciminum	Cuminum cyminum	kumina
ros marinum	Rosmarinus officinalis	rožmarin
careium	Carum carvi	navadna kumina
cicerum italicum	Cicer arietinum	čičerka
squilla	Drimia maritima	primorska čebula
gladiolum	Gladiolus	gladiola
dragantea	Artemisia dracunculus	pehtran
anesum	Pimpinella anisum	janež
coloquentidas	Citrullus colocynthis	kolokinta, okrasna buča
solsequia	Calendula officinalis	vrtni ognjič
ameum	Ammi visnaga	kela, visnaga
silum	Sium sisarum
lactuca	Lactuca sativa	vrtna solata
git	Nigella sativa	črna kumina
eruca alba	Eruca sativa	navadna rukvica
nasturtium	Nasturtium officinale	navadna vodna kreša
parduna	Arctium lappa	navadni repinec
puledium	Mentha pulegium	polaj
olisatum	Smyrnium olusatrum
petreselinum	Petroselinum crispum	peteršilj
apium	Apium graveolens	navadna zélena
levisticum	Levisticum officinale	luštrek
savina	Juniperus sabina	smrdljivi brin
anetum	Anethum graveolens	navadni koper
fenicolum	Foeniculum vulgare	koromač
intubae	Cichorium intybus	cikorja
diptamnum	Dictamnus albus	navadni jesenček
diptamnum	Origanum dictamnus	ditanija
sinape	Sinapis alba	bela gorčica
satureia	Satureja hortensis	vrtni šetraj
sisimbrium	Sisymbrium officinale	navadni dihnik
menta	Mentha piperita	poprova meta
mentastrum	Mentha spicata	zelena meta
tanazitam	Tanacetum vulgare	navadni vratič
nepta	Nepeta cataria	mačja meta
febrefugiam	Matricharia chamomilla	kamilica
papaver	Papaver	mak
betas	Beta vulgaris	pesa
vulgigina	Asarum europaeum	navadni kopitnik
mismalvae	Malva moschata	muškatni slezenovec
malvas	Malva sylvestris	gozdni slezenovec
carvitas	Daucus carota	korenje
pastenacas	Pastinaca sativa	pastinak
adripias	Atriplex hortensis	vrtna loboda
blidae	Amaranthus blitum	ščir
ravacauli	Brassica oleraceae var. gongylodes	koleraba
cauli	Brassica oleraceae var. capitata	zelje
uniones	Allium cepa	čebula
britlae	Allium shoenoprasum	drobnjak
porri	Allium porrum	por
radices	Raphanus sativus	navadna redkvica
ascalonicum	Allium ascalonicum	šalotka
cepae	Allium fistulosum	zimska čebula
alia	Allium sativum	česen
warentia	Rubia tinctorum	pravi boršč
cardones	Cynara carduluncus	artičoka
fabae maiores	Vicia faba	stročji fižol
pisi Maurisci	Pisum sativum	grah
coriandrum	Coriandrum sativum	koriander
cerfolium	Anthriscus cerefolium	prava krebuljica
lacteridae	Euphorbia lathyris	križnolistni mleček
sclareia	Salvia sclarea	muškatna kadulja
Iovis barba	Sempervivum Tectorum L.	navadni netresk
pomarii	Malus domestica L.	navadna jablana
pirarii	Pyrus communis L.	navadna hruška
prunarii	Prunus domestica L.	sliva
sorbarii	Sorbus domestica Borkh.	skorš
mespilarii	Mespilus germanica L.	navadna nešplja
castanearii	Castanea sativa	pravi kostanj
persicarii	Prunus persica (L.) Batsch	breskev
cotoniarii	Cydonia oblonga L.	navadna kutina
avellanarii	Corylus avellana L.	navadna leska
amandalarii	Prunus dulcis Mill.	mandljevec
morarii	Morus L.	bela murva
lauri	Laurus nobilis L.	lovor
pini	Pinus pinea L.	pinija
ficus	Ficus carica L.	navadni smokovec
nucarii	Juglans regia L.	navadni oreh
ceresarii	Prunus avium L.	divja češnja

Sklici

1. A. Vitkova, Antonina; H. Delcheva, Malina; N. Tashev, Alexander (15. december 2022). »Medicinal plants of conservation significance in the Rila National Park (Bulgaria)«. Phytologia Balcanica. Zv. 28, št. 3. doi:10.7546/phb.28.3.2022.8. ISSN 1310-7771.
2. Solfaroli Camillocci, G.; Farina, M. (2010). Chronostoria, vol. II. SEI.
3. Capitulare¹) de villis²) vel³) curtís⁴) imperii⁵). De Gruyter. 31. december 1895. str. 23–66.