Assisi
From Wikipedia, the free encyclopedia
From Wikipedia, the free encyclopedia
Assisi (italijanska izgovorjava: [assiːzi], iz latinščine: Asisium) je mesto in občina v Italiji z 28.000 prebivalci v pokrajini Perugia v deželi Umbrija, na zahodnem delu Monte Subasia, Apenini.
Assisi | ||
---|---|---|
Comune di Assisi | ||
Panorama Assisi | ||
| ||
Koordinati: 43°04′33″N 12°37′03″E | ||
Država | Italija | |
Dežela | Umbrija | |
Pokrajina | Perugia (PG) | |
Upravljanje | ||
• Župan | Claudio Ricci | |
Površina | ||
• Skupno | 186,8 km2 | |
Nadm. višina | 424 m | |
Prebivalstvo (30. april 2009) | ||
• Skupno | 27.683 | |
• Gostota | 150 preb./km2 | |
Demonim | Assisiani/Assisiati | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
• Poletni | UTC+2 (CEST) | |
Poštna številka | 06081 | |
Klicna koda | 075 | |
Mesta dvojčki | ||
• Ripacandida | Italija | |
• Betlehem | Palestina | |
• San Francisco | ZDA | |
• Santiago de Compostela | Španija | |
Zavetnik | Rufin Asiški | |
Dan | 11. avgust | |
Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Je rojstni kraj svetega Frančiška, ki je leta 1208 ustanovil Red manjših bratov in svete Klare (Chiara d'Offreducci), ustanoviteljice revnih sester, ki je kasneje po njeni smrti postal red ubogih sester Klaris. Sv. Gabrijel Žalostne Matere Božje (1838 - 1862) je bil 1. marca 1838 tudi rojen v Assisiju.
Okoli leta 1000 pr. n. št. se je val priseljencev naselili v zgornjem delu reke Tibere, pa tudi v okolici Assisija. To so bili Umbri, ki so živeli v majhnih utrjenih naseljih na visokih vzpetinah. Od 450 pr. n. št. so te naselbine postopoma zasedli Etruščani. Rimljani so prevzeli nadzor nad osrednjo Italijo, leta 295 pr. n. št. po bitki pri Sentinumu. Zgradili so cvetoče naselje Municipium Asisium na vrsti teras na pobočju Monte Subasia. Rimski ostanki so v Assisiju še vedno vidni: mestno obzidje, forum (zdaj Piazza del Comune), gledališče, amfiteater in Minervin tempelj (zdaj preurejen v cerkev Santa Maria sopra Minerva). Leta 1997 so odkrili tudi ostanke rimske vile z več dobro ohranjenimi sobami s freskami in mozaiki.
Leta 238 našega štetja je bil škof Rufino (kasneje je bil umorjen v Costanu) zaslužen, da se je Assisi spreobrnil v krščanstvo. Pokopan je v Stolni cerkvi Svetega Rufina v Assisiju.
Ostrogoti kralja Totila so večji del mesta uničili leta 545. Assisi je nato prišel pod oblast Langobardov kot del lombardskega in nato frankovskega vojvodstva Spoleto.
Uspešna in samostojna občina je postala v času gibelinov v 11. stoletju. Nenehno so se bojevali z gvelfi iz Perugie. V eni od teh bitk pri Ponte San Giovanni (Mostu svetega Janeza), je bil Francesco di Bernardone, (sveti Frančišek Asiški) ujet, kar je sprožilo dogodke, ki so na koncu pripeljali do tega, da je živel kot berač, se odrekel svetu in ustanovil red manjših bratov.
Mesto, ki je ostalo v mejah rimskega obzidja, se je začelo širiti izven teh zidov v 13. stoletju. V tem obdobju je bilo mesto pod papeževo pristojnostjo. Rocca Maggiore, cesarska trdnjava na hribu nad mestom, ki je bila leta 1189 oropana, je bila leta 1367 obnovljena po naročilu papeškega legata, kardinala Gil de Albornoza.
Assisi je padel pod vladavino Perugie. Kasneje mu je vladalo več despotov: Biordo Michelotti, Gian Galeazzo Visconti in njegov naslednik Francesco I. Sforza, knez iz Milana, Jacopo Piccinino in Federico II. da Montefeltro, gospodar Urbina. Mesto je leta 1348 doživelo epidemijo kuge.
V 15. stoletju je mesto spet prišlo pod papeško pristojnost pod vladavino papeža Pija II. (1458-1464).
Leta 1569 se je ob vznožju mesta na ravnini začela gradnja bazilike svete Marije Angelske (Santa Maria degli Angeli). V času renesanse in v poznejših stoletjih se je mesto še naprej mirno razvijalo, kar je razvidno iz palač Bernabei in Giacobetti iz 17. stoletja.
Mesto je postalo znano romarsko središče zaradi povezave z legendo svetega Frančiška, svetnika, ki je ustanovil Red manjših bratov in svete Katarine iz Siene kot zavetnice Italije. Sveti Frančišek v spominu mnogih, tudi nekristjanov, velja za ljubitelja narave (znana je njegova pridiga pticam, ki je ena od legend o njegovem življenju).
Assisi sta prizadela dva rušilna potresa, ki sta pretresla Umbrijo v septembru 1997. Obnova je bila hitra, čeprav je treba še veliko storiti. Velika škoda je nastala na mnogih zgodovinskih spomenikih, glavna točka v mestu, Bazilika Svetega Frančiška pa je bila po manj kot 2 letih obnovljena.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Assisi, bazilika svetega Frančiška in druge znamenitosti manjših bratov |
Kriterij | Kulturni spomenik: i, ii, iii, iv, vi |
Referenca | 990 |
Vpis | 2000 (24. zasedanje) |
Da je sploh lahko nastala cerkev, je bilo treba najprej dobiti zemljišče. 12. marca 1228, dve leti po svetnikovi smrti, je Simone di Pucciarello daroval zemljišče beatissimo corpore (blaženo telo) Sancti Francisci. 17. julija istega leta so položili temeljni kamen. Pozneje so darovali zemljišče še nekateri drugi. Darovalec iz leta 1239 govori o ecclesia Sancti Francisci. Redovniki so se tu naselili leta 1246.
Cerkev obdaja sveti konvent (samostanski del s celicami menihov). Konvent, samostan samostanov (matična hiša vseh minoritov po svetu), so zgradili v letih 1230/35. Celice iz tistega časa, še romanske, kažejo težnjo po uboštvu. Današnje stanje konventa je iz 15. stoletja. Takrat je dal papež Sikst IV. konvent utrditi z arkadami: 27 arkad podpira spodnji del bazilike, 27 pa konvent. Ozemlje, na katerem stojita bazilika in konvent, leži na skrajnem robu mesta in to na kraju, kjer so takrat izvrševali smrtne obsodbe. (Imenovali so ga 'grič pekla'; kmalu je postal 'grič nebes', ker so tu shranili svetnikove ostanke.)
Baziliko sestavljata zgornja in spodnja cerkev. Spodnja je bila dokončana leta 1230 in 25. maja istega leta so že prenesli svetnikove posmrtne ostanke v stransko kapelo sv. Jurija. Leta 1236 so postavili temeljne zidove zvonika in zgornje cerkve. Zgornjo cerkev je blagoslovil papež Inocenc IV. leta 1253, ko se je vračal iz Avignona. Seveda so cerkev pozneje dopolnjevali.
Spodnja cerkev ima freske pozno srednjeveških umetnikov Cimabue in Giotta, zgornja cerkev pa freske prizorov življenja svetega Frančiška, prej pripisane Giottu, zdaj pa strokovnjaki mislijo, da so jih izdelali umetniki iz kroga Pietra Cavallinija iz Rima. Bazilika je bila hudo poškodovana v potresu 26. septembra 1997, v katerem se je porušil del oboka in ubil štiri ljudi v cerkvi, uničene so bile tudi Cimabujeve freske. Stavba je bila v času obnove za dve leti zaprta.
Mesto obvladujeta dva srednjeveška gradova. Večji, ki se imenuje Rocca Maggiore (Velika skala), je velik in naj bi ustrahoval prebivalce mesta. Zgrajen je bil za kardinala Albornoza (1367), papeža Pija II. (mnogokotni stolp, 1458) in Pavla III. (valjasti branik, razširjen vhod, 1535-1538). Manjši grad (Rocca minore) je bil zgrajen v rimskem času: manjši del in trije stolpi so odprti za javnost.
Druge znamenitosti so:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.