Remove ads
From Wikipedia, the free encyclopedia
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Gregor IX. | |
---|---|
Začetek papeževanja | 21. marec 1227 (Rim) |
Konec papeževanja | 22. avgust 1241 |
Predhodnik | Honorij III. |
Naslednik | Celestin IV. |
Redovi | |
Povzdignjen v kardinala | 1199 (Ostija) |
Položaj | 176. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 12. stoletje ali 1170[1] Anagni, Papeška država |
Smrt | 22. avgust 1241[2][1] Rim[3] |
Pokopan | Bazilika svetega Petra, Vatikan |
Narodnost | Italijan |
Prejšnji položaj | ostijski kardinal-škof |
Insignije | |
Ostijski orel | |
Drugi papeži z imenom Gregor Catholic-hierarchy.org |
Kardinali so želeli izvoliti po smrti Honorija III. takega papeža, ki bi bil kos cesarju Frideriku II.: ali da bi ga na miren način privedel do ubogljivosti, ali pa da bi ga prisilil. Večina je glasovala za sposobnega in izobraženega kardinala-škofa, grofa Konrada Uracha, ki je kot legat v Franciji in Nemčiji navezal stike z mnogimi pomembnimi osebnostmi, tudi s samim cesarjem, in je kot tak najboljše poznal tamkajšnje razmere. Nobeno prigovarjanje pa ga ni moglo ukloniti, da bi izvolitev sprejel – a znan je bil kot trmast. Zato so že tri dni po Honorijevi smrti – 21. marca 1227 – izvolili enoglasno ostijskega kardinala-škofa Ugolina di Contija, ki je bil grof v Anagniju in Segniju. Kardinal je postal že za časa papeža Inocenca in je utrdil povezanost Rima in italijanskih državic s Svetim sedežem.
Leta 1241 so na katoliški Poljsko in Ogrsko vdrli Mongoli. Papež je pozval vse krščanske vladarje, naj povedejo kristjane na križarsko vojno zoper osvajalce. To je bilo tudi njegovo zadnje dejanje, kajti umrl je 22. avgusta 1241. Pokopan je v Baziliki svetega Petra.
Čeprav ga cesar Friderik II. ni maral, je o njem izjavil, da je "neomadeževanega življenja, na dobrem glasu, izredno pobožen, dober govornik, učen mož, ki sveti kot zvezda v kardinalskem zboru." [4]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.