Vrhovni kan Möngke da mlajšemu bratu Hulaguju nalogo, da uniči zadnje muslimanske države na Bližnjem vzhodu. S tem zamenja Baidžuja kot vrhovni poveljnik mongolskih sil v Perziji. 1256 ↔
Umrlega vladarja Zlate horde Batu Kana nasledi sin Sartak, ki se poda na pot na mongolski dvor v Karakorum. 1256 ↔
Koreja: prva uporaba mongolske mornarice. Mongoli začno napadati še korejske otoke vzdolž obale, ki so jih predtem uspešno branili uporni Korejci.
Mongoli zatrejo upor Kašmirju.
Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59.
maj - Vilijem iz Rubroeka, odposlanec francoskega kralja Ludvika IX., se vrne v Zamorje, ne da bi kaj dosegel.
Anglija
1. maj - Umrlega yorškega nadškofa Walterja de Graya nasledi Sewal de Bovil.
27. avgust - Krvna obtožba: Jude v Angliji obtožijo ritualnega umora dečka, ministranta Huga iz Lincolna. Dogodek spodbudi porast antisemitizma v Angliji.
Angleški kralj Henrik III. reši iz ujetništva v Edinburškem gradu škotski kraljevi par, kralja Aleksandra III. in kraljico Margareto Angleško[1], kamor so ju zaprli škotski uporniki.
Novi papež Aleksander IV. zahteva nazaj visoko posojilo, ki ga je leto prej odobril Inocenc IV., da bi princu Edmondu pomagal do sicilske krone in s tem uničil dinastijo Hohenstaufen. Henrik III. se posvetuje s Parlamentom, ki pa blokira vsako vrnitev posojila. 1258 ↔
Anglija: popis privilegijev in obveznosti plemstva Hundred Rolls.
Angleški kronist Matej Pariški dokonča delo Zgodovina Anglije (Historia Anglorum), ki pokriva leta od 1070 do 1253.
Ostalo
28. marec - Sprta sinova pokojnega bavarskega vojvode Otona II. Wittelsbaškega si razdelita Bavarsko vojvodino na dva dela: Ludvik II. dobi Zgornjo Bavarsko in Henrik XIII. Spodnjo Bavarsko. Starejši Ludvik II. dobi še Renski palatinat. Nezakonita razdelitev vojvodine razjezi lokalne škofe. 1257 ↔
6. april - Poroka med navarskim kraljem Teobaldom V. in francosko princeso Izabelo, hčerko Ludvika IX.
16. december - Nezdružljivo sprta sta tudi sinova pokojnega grofa Nassaua Henrika II. - Valram II. in Oton I. -, ki si razdelita Grofijo Nassau na dva dela.
Ogrski kralj Béla IV. prisili bolgarskega carja Mihaela Asena I., da mu preda Beograd.
Pribaltsko mesto Kolberg prevzame zakone[2] mesta Lübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zveze Hansa.
Viteški red Križnikov ustanovi na mestu stare pruske naseldbine Königsberg, poimenovan v čast pokrovitelju češkemu kralju Otokarju II.
Okcitanija: inkvizicija in francoska križarska vojska preganjata ostanke Katarov. Ti se zatečejo v utrdbo Château de Quéribus ob vznožju Pirenejev. Še preden prispe francoska vojska, se izmuznejo in preselijo ali v Aragonijo ali pa v Lombardijo. Več uspeha imajo križarji z uničenjem zadnje katarske utrjene višinske naseldbine Burg Niort-de-Sault. Katarstvo v Okcitaniji obstoji zgolj še razpršeno in neorganizirano v naslednja desetletja, dokler ga ne izkorenini inkvizicija.
Po smrti papeškega bankirja Bonifacij Bonsignorija, ki je vodil eno takratnih najpomembnejšo bank Gran Tavola iz Siene, nasledi finančni imperij njegov brat Orlando.
Umrlega latinskega jeruzalemskega patriarha Roberta iz Nantesa nasledi Jacques Pantaléon, bodoči papež Urban IV.
Pariz: pariški škof razveljavi del procesa proti hereziji Amalrika iz Bena iz leta 1210, oziroma tiste določbe, ki prepovedujejo proučevanje Aristotela.
Akvinski napiše zgodnje delo De ente et essentia (O biti in bistvu).
Nemški vitez in minnesingerUlrik Liechtensteinski napiše pesnitev Frauendienst (Služnost damam).
Papež Aleksander IV. ukaže uničenje knjige Introductorium in Evangelium Aeternum[3], ki jo je napisal frančiškanski menih Gerard iz Borgo San Donnina. Papež je zaskrbljen zaradi porasta johamitskega gibanja med frančiškani, ki je združevalo ideje Frančiška Asiškega o uboštvu s protokomunističnimi idejami Joahima iz Fiore (1135-1202) o enakosti in odpravi lastnine v prihajajoči novi dobi.
Adolf Nassauški, grof Nassaua, nemški kralj († 1298)