1205

1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta:	1202 · 1203 · 1204 · 1205 · 1206 · 1207 · 1208
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Rimsko-nemško cesarstvo

• 6. januar - Nemški štaufovski kralj Filip Švabski se da ponovno kronati za kralja. Tokrat kronanje po pravilih izvrši kölnski nadškof Adolf I. iz Altene.
• 4. julij - Umrlega brandenburškega mejnega grofa Otona II. nasledi Albert II.
• 19. julij - Papež Inocenc III. razreši in izobči kölnskega nadškofa Adolfa iz Altene, ki je kronal FIlipa Švabskega za nemškega kralja.
• 25. julij - Za novega kölnskega škofa papež nastavi Bruna IV. iz Sayna.
• Umrlo burgundsko grofico Ivano I. nasledi njena mlajša sestra Beatrika II.

Križarske države Latinskega cesarstva (v vijoličnem) in ostanki Bizantinskega cesarstva (v rdečem). Meje med vsemi so se pogosto spreminjale.

Latinsko cesarstvo in ostanki Bizantinskega cesarstva

• V tem letu posamezni neodvisni križarski oddelki med prodiranjem proti jugu Grčije ustanovijo naslednje neodvisne državne tvorbe, vazalno vezane na Latinsko cesarstvo via Solunsko kraljestvo:
  • Triarhijo Negropont, ki zaobsega otok Evbojo. Solunski kralj Bonifacij Montferraški izloči iz kraljestva v fevd prijatelju. Po njegovi smrti otok odkupijo trije lombardski plemiči iz Verone in si oblast na otoku razdelijo na tri dele. 1209 ↔
  • Vojvodino Atene, ki jo na ozemlju Beocije in Atike ustanovi burgundski vitez Otto de la Roche. Za sedež vojvodine izbere atensko Akropolo. 1260 ↔
  • Kneževino Ahajo: viteza Vilijem Champlittski in Godfrej I. Villehardouinski osvojita Peloponez z razmeroma majhnimi silami 600 vojščakov, od tega 100 vitezov. V bitki v kunduroškem oljčnem gaju porazita več tisočglavo, a neizurjeno grško lokalno vojsko. Osvajanje grških trdnjav je težje in traja tudi več let. Viteza razdelita osvojeni Peloponez med svoje vojščake, ki jih s tem povzdigneta v barone, med cerkev in viteške redove.
  • Egejsko vojvodino: 1207 ↔
  • Poleg teh vazalnih držav Benečani po grških otokih ustanavljajo kolonije, ki so podrejene neposredno Benetkam. Hkrati si podredijo še mesto Dubrovnik.
• zima - Križarsko Latinsko cesarstvo nadaljuje ofenzivo proti maloazijskemu ostanku Bizantinskega cesarstva. Nadaljnje uspehe preprečijo aktivnosti Bolgarov v Trakiji. Glaven izplen križarjev je zavzetje pristanišča Adramyttium. ↓
• → Poleg grožnje Latinov ima novi vladar Nikeje Teodor Laskaris opraviti še z notranjo nevarnostjo. Za prevlado nad maloazijskim delom cesarstva se potegujejo še David Komnen, Manuel Komnen Maurozom in Teodor Mangaf.
  • Manuel Maurozom ima močno zaslombo v seldžuškem pretendentu Kejhosrovu I. iz Sultanata Rum. Skupaj s prestola odstranita sultana Kilidž Arslana III.. Kejhosrovu I. postane s tem novi sultan ikonijskih Seldžukov.
  • David Komnen izreče zvestobo latinskemu cesarju, ki mu potem da na razpolago majhno vojsko.
  • Teodor Mangaf, guverner Filadelfije, je že leta ← 1188 poskušal postati cesar.

Uničujoči poraz pri Adrianoplu je bil slaba popotnica za nadaljnji obstoj Latinskega cesarstva.

• Solunski kralj Bonifacij I. Montferraški se poroči z bizantinsko cesarico-vdovo Margareto Ogrsko, soprogo Izaka II. Angela.
• 19. marec - Bitka pri Adramyttiumu: križarji hudo porazijo vojsko nikejskega socesarja Konstantina Laskarisa, ki je najverjetneje ubit v boju. Nekateri viri poročajo, da je v tej bitki šlo za poraz Teodorja Mangafa. Ta naj bi bitko preživel, le da ga je še istega leta odstranil Teodor Laskaris.
• 29. marec → Križarji pričnejo z obleganjem Adrianonopla.↓
• → Bizantinska aristokracija v Trakiji ponudi svojo zvestobo bolgarskemu carju Kalojanu, ki intervenira.↓
• 14. april → Bitka pri Adrianoplu: uničujoč poraz križarske vojske s strani bolgarskega carja Kalojana in zavezniških Kumanov. V bitki umre bloiški grof Ludvik I., ki je križarsko vojsko nevede spravil v bolgarsko zasedo. Hkrati Bolgari ujamejo latinskega cesarja Baldvina I., ki umre v ujetništvu nekaj mesecev kasneje.
  • Čez leto še nekajkrat premaga križarje v manjših bitkah in zavzame večino Trakije. Pri tem je tako uspešen, da prevzame nadimek "Klavec Romanov".
• 21. junij - Visoka starost 98 let in vojaški napori zdelajo beneškega doža Enrika Dandola, enega glavnih "krivcev" za diverzijo križarske odprave s Svete dežele na Bizantinsko cesarstvo.
• poletje - Nikejski cesar Teodor I. Laskaris v ločenih spopadih premaga najprej latinsko vojsko Davida Komnena in nekaj dni kasneje še turško vojsko Manuela Maurozoma.
• december - Usmrtitev bivšega bizantinskega cesarja Alekseja V. Dukasa. Potem ko so mu križarji sodili za umor marionetnega cesarja Alekseja IV. Angela, ga pahnejo v smrt s Teodozijevega stolpa.

Ostalo

• 1. april - Ciprskega/jeruzalemskega kralja Amalrika II. Lusignanskega pokonča griža, ko se zastrupi s pokvarjenimi ciplji. Štiri dni kasneje (5. april) umre še kraljica Izabela I. Jeruzalemska, ki jo je poleg moževe smrti še huje prizadela izguba štiriletnega sina.
  • Ciper podeduje po Amalrikovi liniji njegov sin Hugo I. Lusignanski, Jeruzalemsko kraljevino nasledi Marija Montferraška, najstarejša hčerka Izabele iz drugega zakona s Konradom Montferraškim.
• 14. april - Umrlega bloiškega grofa Ludvika I., ki je padel v bitki pri Adrianoplu, nasledi sin Teobald VI.
• 7. maj - Po smrti šestletnega madžarskega kralja Ladislava III., ki je umrl na Dunaju v varstvu matere Konstance Aragonske kot begunec, prevzame oblast njegov samodržni regent in stric Andrej II.
• 14. junij - Valter III., grof Brienna, knez Taranta in titularni sicilski kralj, umre zaradi rane zadane v bitki z Nemci nekaj dni prej. Francosko grofijo Brienne nasledi sin Valter IV. ne pa tudi posesti v Mezzogiornu, ki ponovno pripadejo mladoletnemu nemškemu sicilskemu kralju Frideriku I.
• 13. julij - Umrlega canterburyjskega nadškofa Huberta Walterja nasledi namestnik Reginald, katerega imenovanje papež Inocenc III. zavrne.
• 5. avgust - Za novega beneškega doža je izvoljen Pietro Ziani, 43. beneški dož po seznamu.
• 14. oktober - V eni od nepomembnih dinastičnih bitk umre kijevski vladar Roman Veliki, ki je iz Galicije vladal več kot polovici Kijevske Rusije.
• jesen - Vojna kastiljskega kralja Alfonza VIII., ki je zahteval doto, proti angleški Gaskonji. 1206 ↔
• Mladi vojščak in sin trgovca Frančišek ponovno doživi večjo vizijo, začuti klic Boga in se preda uboštvu. Ne pomagajo niti batine očeta, niti zasmehovanje bivših kompanjonov. 1206 ↔
• Litva: v boju z nemškimi križarji umre Žvelgaitis, prvi poimensko znani litovski vojvoda.
• Lotarinški vojvoda Zgornje Lorene Simon II. abdicira v korist mlajšega brata Friderika I. 1206 ↔
• Ifrikija: almohadski guverner Muhamad Abu Hafs izbriše iz Tunisa zadnji ostanek balearskih Almoravidov.
• Mongolija: Temudžin začne z napadom na kitajsko cesarstvo Zahodna Xia. 1206 ↔

Rojstva

• 10. julij - Hodžo Masamura, japonski šogun († 1273)

Neznan datum

• Adolf IV., grof Holsteina in Schauenburga († 1261)
• Azzo VII d'Este, markiz Ferrare († 1264)
• Batu kan, mongolski kan Zlate horde († 1255)
• Beatrika Savojska, provansalska grofica († 1266)
• Dimitrij Montferraški, kralj Soluna († 1230)
• Gvido I. de la Roche, vojvoda Aten († 1263)
• Janez iz Vercellija, general dominikancev († 1283)
• papež Hadrijan V. († 1276)
• Konrad iz Hochstadena, kölnski nadškof († 1261)
• cesar Lizong, dinastija Južni Song († 1264)
• Razia Sultana, vladarka delhijskega sultanata († 1240)
• Rogerij iz Apulije, italijanski kronist, splitski nadškof († 1266)
• Teodorik Borgognoni, italijanski kirurg († 1298)
• Valter IV. Briennski, grof Brienna, križar († 1246)
• Venčeslav I. Češki, češki kralj († 1253)
• Walter Merton, angleški kancler, škof Rochesterja († 1277)

Smrti

Domnevni grob beneškega doža Enrika Dandola v Hagiji Sofiji. Napis je bil vklesan šele v 19. stol.

• 19. marec - Konstantin XI. Laskaris, bizantinski cesar (* 1170)
• 1. april - Amalrik II., ciprski in jeruzalemski kralj (* 1145)
• 5. april - Izabela I. Jeruzalemska, jeruzalemska in ciprska kraljica (* 1172)
• 14. april - Ludvik I., bloiški grof (* 1172)
• 7. maj - Ladislav III., madžarski kralj (* 1201)
• 14. junij - Valter III., grof Brienna
• 21. junij - Enrico Dandolo, 41. beneški dož, voditelj 4. križarskega pohoda (* 1107)
• 4. julij - Oton II., brandenburški mejni grof (* 1147)
• 13. julij - Hubert Walter, canterburyjski nadškof (* 1160)
• 14. oktober - Roman Veliki, kijevski veliki knez (* 1152)
• december - Aleksej V. Dukas, bizantinski cesar

Neznan datum

• Balduin I., latinski cesar Konstantinopla, grof Flandrije in Hainauta (* 1172)
• Ivana I., burgundska grofica (* 1191)
• Nikolaj iz Verduna, francoski zlatar in oblikovalec (* 1130)
• Sibila Sicilska, sicilska kraljica, regentinja (* 1153)
• Fudživara Takanobu, japonski slikar (* 1142)
• Žvelgaitis, litvanski vojvoda

Glej tudi