Medtem ko izobčeni (velfovski) cesar Oton IV. krepi oblast v Italiji proti papežu Inocencu III., mestnim republikam in Sicilski kraljevini, njegovo odsotnost na severu Nemčije in v Livoniji izkoristi danski kralj Valdemar II. ↓
→ Nemški knezi-elektorji izvolijoin absentia sicilskega kralja Friderika Hohenstaufna za novega nemškega kralja. Poleg naveličanosti knezov z Otonovimi italijanskimi izpadi, odločitvi botrujeta še vztrajno lobiranje francoskega kralja Filipa II., ki se je hotel znebiti angleškega zaveznika na vzhodni meji, in papežova privolitev.
november - Ob novem položaju se je cesar Oton IV. prisiljen vrniti v Nemčijo.
Novi nemški kralj Friderik II. se strinja s papežem Inocencom III., da v prihodnje ostane Kraljevina Sicilija z vsemi vazalnimi posesti v južni Italiji izven domene Svetega rimskega cesarstva. Friderik II. pooblasti svojo soprogo Konstanco Aragonsko za regentinjo Sicilske kraljevine.
Ostalo po Evropi
26. marec - Umrlega portugalskega kralja Sanča I. nasledi sin Alfonz II.
april - Bitka pri Montgeyju, albižanska kr. voj.: redka zmaga katarskih upornikov, ki jih vodi grof Foixa Rajmond-Roger[1], nad nemškimi in frizijskimi križarji, ki jih potolčejo iz zasede. Katarom in njihovim zaveznikom na ostalih frontah sreča ni tako naklonjena in so globoko v defenzivi ter utrpijo številne poraze.
Ker je touluški grof Rajmond VI. ponovno izobčen, mu politično zatočišče ponudi njegov prav tako izobčeni svak, angleški kralj Ivan.[2]
3. maj - Papež Inocenc III. potrdi ustanovitev Red Svetega Križa (Ordo sanctae crucis, OSC), ki ga je že sicer med tretjo križarsko vojno ustanovil nadškof LiègejaRadulf Zähringenški.
9. avgust - Kambronormanski baron William de Braose, 4. baron Bramber, ki je v zadnjih letih zapadel v nemilost pri angleškem kralju Ivanu Brez dežele, umre v Franciji v izgnanstvu. Njegova usoda in usoda njegove soproge ter najstarejšega sina, ki ju kralj Ivan v zaporu izstrada do smrti, razburita ostale barone.
Wales: angleški kralj Ivan disciplinira severnovaližanskega vladarja Llywelyna Velikega, ki ga pred popolnim uničenjem reši le okoliščina, da je poročen z Ivanovo nezakonsko hčerko, princeso Ivano. Soproga Llywelyna sicer reši pred popolno razlastitvijo, vendar mu kralj Ivan pusti v oblasti zgolj majhen žepek valižanske žepne kraljevine Gwynedd. Ker pa se razmere zaradi papeškega interdikta nad Anglijo iz leta v leto slabšajo, se Llywelyn razmeroma hitro pobere. 1212 ↔
Reims, Francija: ker pogori stara cerkev, v kateri se kronajo francoski kralji, se mestne oblasti odločijo za gradnjo nove katedrale. Dokončana je šele leta 1481 ↔
Okoli Pariza je dokončana izgradnja mestnega obzidja.
Bitka pri Turaidi, Livonija (Latvija): meniški križarski red Livonsko bratstvo meča premaga poganske Oselijce z zavezniki. ↓
Drugi del livonskih poganskih upornikov, ki jih vodi Lembitu iz Lehole, uniči nekaj misijonskih središč v Livoniji (Estoniji), nakar oplenijo še novgorojsko mesto Pskov.
Ogrski kralj Andrej II. prepusti regijo Burzenland (jugovzhodno Transilvanijo) križnikom, da bi Ogrsko varovali pred plenilskimi napadi nomadskih Kumanov. S tem prenese viteški red križnikov, ki je bil vedno manj številen od starejših redov templarjev in hospitalcev, svojo dejavnost iz Zamorja v Evropo.
Almohadski kalif Muhamad al-Nasir prečka gibraltarsko ožino z močno armado, da bi se spopadel s krščanskimi silami, ki so nenehno izzivale prisotnost Almohadov na Iberskem polotoku. Še preden je krščanska vojska zbrana, al-Nasir osvoji trdnjavo Salvatierra v posesti meniškega viteškega reda Calatrava. Papež Inocenc III. nemudoma pozove na križarsko vojno. 1212 ↔
Azija
Mala Azija
Bitka v dolini Meandra: obmejni spopad med nikejskim cesarjem Teodorjem Laskarisom in seldžuškim skultanom Kejhosrovom I.. Teodorju uspe tik pred popolno seldžuško zmago obglaviti sultana Kejhosrova, s čigar smrtjo se vojska v paniki razkropi. S Pirovo zmago nad Sultanatom Rum tako Teodor zavaruje nikejski interes na vzhodni obali Egejskega morja.↓
14. junij → Najstarejši Kejhosrovov sin Kajkavs I. si izbori prevlado v Sultanatu Rum in sklene mir s Teodorjem Laskarisom.
15. oktober - Bitka pri Rhyndacusu: sicer vojaško podhranjeni latinski cesar Henrik Flandrijski izkoristi bolečo zmago nikejskega cesarja Teodorja Laskarisa in ga premaga ter si ponovno izbori nadzor nad vzhodno obalo Marmarskega morja. Prodor globlje v notranjost Nikejskega cesarstva mu onemogoči Teodor Laskaris s prehodom na gverilsko vojno. 1214 ↔
Ostala Azija
avgust-oktober - Mongolska invazija na cesarstvo Jin. Džingiskan v bitki pri prelazu Jazbečev gobec z vojsko okoli 50.000 vojščakov odločujoče porazi mnogo večjo vojsko cesarstva Jin, ki šteje skoraj pol milijona vojakov. Pot v notranjost cesarstva Jin je s tem za Mongole odprta.
Osrednja Azija: mongolski najmanski princ Kučluk zajame svojega tasta in kana Karakitanskega kanata Gur-kana. Kučluk prevzame oblast vendar se podredi horezmijskemu šahu Mohamedu II.1212 ↔